| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
MERJENJE TEMPERATURNEGA POLJA POVRŠINE IN TOPLOTNE PREHODNOSTI STEN Z INFRARDEČO KAMERO
Simona Benko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam brezkontaktno merjenje temperature z infrardečo (IR) kamero. Najprej predstavim osnove za razumevanje termografije, podrobneje razložim sevanje črnega telesa ter vpliv emisivnosti in temperature telesa na natančnost meritev z IR kamero. Podrobno obravnavam prehod toplote skozi steno, kjer se toplota prenaša s kombinacijo prevajanja toplote skozi steno in konvekcije zraka ob notranji in zunanji strani stene. Nato predstavim delovanje in uporabo infrardeče kamere ter opišem programsko opremo ThermaCAM Researcher Professional. Osrednji del diplomskega dela predstavljajo meritve temperaturnega polja steklene plošče z IR kamero in uporaba IR kamere za določitev toplotne prehodnosti sten v šolskem modelu izolacijske hiše. Pri meritvah z IR kamero moramo biti najbolj pozorni na vrednost emisivnosti površine, saj so napake pri meritvi temperature zaradi nepravilne izbire emisivnosti lahko zelo velike. Zato predstavim metode, s katerimi lahko določimo emisivnost, kadar je ne poznamo. Na primeru meritve temperaturnega polja steklene plošče prikažem, kako s pravilno nastavljenimi parametri, kot so emisivnost, reflektirana temperatura, oddaljenost, vlažnost in temperatura okolice, natančno izmerimo temperaturo na površini opazovanega telesa. Pri poskusu postavim stekleno ploščo pred žarnico, ki segreva steklo. Ugotovim, da je temperaturno polje stekla odvisno od oddaljenosti žarnice od stekla. Na šolskem modelu izolacijske hiše s kombinacijo uporabe IR kamere in točkovnih termometrov izmerim temperature na notranji in zunanji strani stene in v nekaj milimetrov debeli plasti zraka ob steni. Določim temperaturni profil med zrakom v notranjosti in zunaj hiše v smeri pravokotno na steno. Izračunam toplotni tok in toplotno prehodnost sten ter ugotovim, kateri material je najboljši izolator. Nato določim debelino plasti ob steni, v kateri poteka konvekcija zraka, ocenim toplotno prevodnost gibajočega se zraka in izračunam toplotno prestopnost zraka pri naravni konvekciji zunaj in znotraj hiše.
Ključne besede: termografija, IR kamera, točkovni termometer, prenos toplote, toplotna prehodnost sten, emisivnost, termogram, temperaturno polje, šolski model izolacijske hiše.
Objavljeno: 11.04.2012; Ogledov: 3650; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

6.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Ključne besede: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 2390; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (11,48 MB)

7.
PRIMERJAVA TOPLOTNE IN ELEKTROMAGNETNE OBREMENITVE DALJNOVODOV IN KABLOVODOV S POMOČJO NUMERIČNE ANALIZE
Dejan Češnjevar, 2014, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je bila primerjava, ki zajema toplotno in elektromagnetno polje med daljnovodom ter kablovodom. S programskim orodjem Matlab in EleFAnT smo na osnovi numeričnega izračuna po metodi končnih elementov izvedli izračune termičnega in elektromagnetnega polja. Pridobljene rezultate smo primerjali z vrednostmi, ki jih navaja Uredba. Rezultati so prikazani z grafičnim vmesnikom, ki nudi uporabniku različne vrste prikazov (slike, grafi in histogrami) in izpisov. Analizirali smo tudi finančno plat gradnje daljnovoda oz. položitve kablovoda. Poudarek magistrskega dela je bil na kreiranju čim bolj realnih numeričnih modelov, pri čemer smo upoštevali veličine, ki nastopajo pri realnih modelih (vpliv vetra, debeline posameznih slojev, različni koeficienti ipd). Le na tak način so dobljeni rezultati primerljivi z realnimi.
Ključne besede: daljnovod, kablovod, temperaturno polje, elektromagnetno polje, metoda končnih elementov.
Objavljeno: 06.03.2015; Ogledov: 603; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (22,91 MB)

8.
ZUNANJI VPLIVI NA OBRATOVANJE KABLOV
Jure Hojnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Elektrodistribucijska podjetja stremijo k čim višji kakovosti in zanesljivosti dobavljene električne energije uporabnikom. S sodobnimi kablovodi lahko dosežemo višjo zanesljivost kot z nadzemnimi vodi. Pri vseh prednostih, ki jih prinašajo, pa moramo upoštevati različne vplive na kablovode na stopnji načrtovanja, polaganja in montaže kabelskega pribora ter zunanje dejavnike. Obratovanje kabla je odvisno od več dejavnikov, ki jih lahko upoštevamo že ob načrtovanju, in tako zmanjšamo tako stroške investicije (nižji stroški gradbenih del), in tudi stroške vzdrževanja. Z namenom zmanjševanja stroškov investicije je v programskem orodju Matlab in EleFAnT narejena primerjava vpliva zasipnih materialov za gradnjo zemeljskih vodov, saj je izkopano zemljo mogoče uporabiti tudi kot zasipni material. Povzeti so tudi drugi zunanji vplivi (atmosferske prenapetosti, način polaganja, vpliv narave) in rešitve, ki se uporabljajo v Sloveniji, kot tudi širše. Na koncu magistrskega dela so podani kriteriji za gradnjo kablovodov, koraki projektiranja kabelskega omrežja in kriteriji za izbiro vrste kabla.
Ključne besede: kablovod, temperaturno polje, metoda končnih elementov, srednjenapetostni nivo, distribucija električne energije
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 551; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

9.
TOPLOTNE RAZMERE NA 110 kV LOČILNIKU
Jože Plajnšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Ločilnik je naprava, katera je namenjena za vklapljanje ali izklapljanje tokovno neobremenjenih tokokrogov, pri čemer je njegova osnovna funkcija v elektroenergetskem omrežju vidna ločitev delov pod napetostjo od delov v breznapetostnem stanju. Poudarek naloge je bil zmodelirati numerični model sistemskega ločilnika v programskem okolju EleFanT3D, ki je identičen kot realni model z manjšimi nepomembnimi deviacijami, pri čemer smo upoštevali vse relevantne veličine kot so pri realnem modelu. Temeljni izračun temperaturnega polja vzdolž dolžine ločilnika je temeljil na osnovi umeritve temperaturnih koeficientov s pomočjo metode za brez kontaktno merjenje temperature (termografije), ki je bila izvedena na dejanskem modelu sistemskega ločilnika. V računskem postopku analize rezultatov so podani grafični rezultati padcev napetosti, tokovne gostote in izgubne moči ter s poudarkom na temperaturnih poljih za različne tokovne obremenitve ločilnika, s preskusnim in obratovalnim tokom ter maksimalnim obratovalnim tokom.
Ključne besede: ločilnik, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost, temperaturno polje, termografija
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 633; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (6,36 MB)

10.
Odzivne funkcije in toplotni vpliv različnih konfiguracij vertikalnih toplotnih prenosnikov v vrtini v sistemih zemeljskih toplotnih črpalk
Metka Pešl, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je temeljni poudarek na treh različnih konfiguracijah vrtin za katere so prikazane grafične primerjave g-funkcij, ki so izračunane z analitičnim modelom končnega črtnega vira in določene z numeričnim modelom Eskilsona. Rezultati kažejo, da analitična rešitev sledi zelo dobro numeričnim rezultatom. Predstavljena je tudi študija, kako se temperatura zemlje s časom spreminja v primeru različnih konfiguracij vrtin, če toploto odvajamo iz zemlje (ogrevanje) in če toploto dovajamo v zemljo (hlajenje). Rezultati kažejo, da je sprememba temperaturnega polja odvisna od razdalje med vrtinami. Toplotni vpliv med vrtinami je skoraj neopazen v začetku delovanja sistema s toplotno črpalko, vendar pa s časom postaja vse večji, dokler se ne doseže stacionarno stanje. Toplotni vpliv med vrtinami pada z naraščajočo razdaljo med njimi in je zanemarljiv, če je razdalja med vrtinami večja od dolžine vrtine. Na koncu magistrskega dela je za primer enodružinske hiše izvedeno dimenzioniranje toplotne črpalke, ki omogoča ogrevanje, hlajene in pripravo tople sanitarne vode. Vir toplote je zemlja z vertikalnima toplotnima prenosnikoma v vrtini. Vračilna doba naložbe je 13,7 leta.
Ključne besede: geotermalna energija, toplotna črpalka zemlja/voda, vertikalni toplotni prenosnik v vrtini, temperaturno polje, brezdimenzijske temperaturne odzivne g-funkcije
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 513; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici