1. Načrtovanje polizoliranih vodnikov : doktorska disertacijaŽiga Voršič, 2024, doktorska disertacija Opis: Težave pri umeščanju novih nadzemnih vodov v prostor postavljajo nov izziv, kako v največji možni meri izkoristiti obstoječe koridorje nadzemnih vodov in s tovrstnimi ukrepi prispevati k zmanjševanju površine zasedbe prostora.
Polizolirani vodniki (pokriti prevodniki), ki so sestavljeni iz vodnika, obkroženega s prevleko iz izolacijskega materiala, ki ščiti pred naključnimi stiki z drugimi pokritimi vodniki in z ozemljenimi deli, kot so drevesne veje itd., omogočajo bolj jedrnato izrabo prostora.
V doktorski disertaciji smo raziskali porazdelitev električnega polja polizoliranega vodnika in s poskusom ugotovili, da lahko obratuje pri najvišjih napetostih v gabaritu visoko napetostnih daljnovodov.
Pri raziskavi segrevanja polizoliranega vodnika smo prazne prostore med žicami daljnovodne vrvi nadomestili z ekvivalentno geometrijsko plastjo ustrezne debeline. Tudi to predpostavko smo potrdili z meritvami.
Z raziskavami smo pokazali, da je mogoče z minimalnimi gradbenimi in okoljskimi posegi praktično uporabiti polizolirane vodnike na visoki napetosti in s tem omogočiti zoženje koridorjev bodočih vodov najvišjih napetosti.
Ključne besede: polizolirani vodniki, elektromagnetno polje, temperaturni gradient, tokovna zmogljivost, meritve
Objavljeno v DKUM: 08.04.2024; Ogledov: 361; Prenosov: 74
 Celotno besedilo (9,93 MB) |
2. Fiziološke značilnosti vodne solate (Pistia stratiotes L.) vzdolž temperaturnega gradientaTina Urek, 2017, magistrsko delo Opis: Invazivnost tujih vrst je povezana z njihovimi ekofiziološkimi odzivi na nove stresne dejavnike. Pistia stratiotes je invazivna tropska rastlina, zato smo z rezultati magistrskega dela želeli ugotoviti njene fiziološke značilnosti vzdolž temperaturnega gradienta v mokrici Topla pri Prilipah. Strugo mokrice smo razdelili na 10 lokacij, ki so se razlikovale glede na temperaturo vode. Ugotavljali smo, katera temperatura vode je optimalna za največji prirast in najboljše možnosti za vegetativno razmnoževanje. Merili smo, kako sta fotokemična učinkovitost in vrednost klorofila v listu (vrednost SPAD) odvisni od temperature okolja. Rezultati meritev so pokazali, da je za P. stratiotes najoptimalnejša temperatura od 25 °C do 30 °C. Rastline pri nižjih temperaturah od 21 °C niso uspevale, prav tako so pri temperaturi nad 35 °C začele rumeneti. Temperatura vode vpliva tudi na temperaturo rozete, ki je enaka temperaturi vode, ter na temperaturo lista, ki je v povprečju za 1 °C hladnejši od temperature vode. Zraven temperature vode imajo velik vpliv tudi temperatura zraka, hranila in pH vode. S pomočjo testa kalivosti ugotavljamo, da se vrsta v mokrici Topla pri Prilipah ob razmnoževanju s stoloni, uspešno razmnožuje tudi s semeni, ki preživijo temperature pod 0 °C in skladiščenje v sedimentni semenski banki.
Ključne besede: vodna solatA, temperaturni gradient, rast, razmnoževanje, fotokemična učinkovitost, fluorescenca klorofila, vrednosti SPAD, kalitev
Objavljeno v DKUM: 27.09.2017; Ogledov: 1912; Prenosov: 199
Celotno besedilo (2,33 MB) |
3. POJAV TEMPERATURNIH INVERZIJ NA OBMOČJU POHORJAKlemen Kerstein, 2014, magistrsko delo Opis: Temperaturna inverzija je pojav, pri katerem temperatura z višino pada. Intenziteta in pogostost pojava sta največja v hladni polovici leta in v zgodnjih jutranjih urah. Na območjih razgibanega reliefa je inverzija razvita predvsem v predelih konkavnih reliefnih oblik kot posledica zadrževanja hladnega zraka, ki doteka iz pobočij.
Temperaturna inverzija na območju Pohorja se najpogosteje in najintenzivneje pojavlja v zahodnem delu, kjer je Slovenjgraška kotlina. V preostalih delih je prav tako pogosta, le manj izrazita. V času pred vzidom Sonca se največji pozitivni temperaturni gradienti kažejo v plasti zraka na nadmorski višini do 450 metrov. Zgornja meja inverzije se pojavlja na nadmorski višini 800 do 850 metrov. Po vzidu Sonca se zgornja meja zniža za približno 50 metrov; prav tako se zmanjšuje intenzivnost. Tekom dopoldneva in popoldneva je inverzija razpadla in se po 20. uri ponovno formirala. Primerjava severne in južne strani Pohorja je pokazala, da so v najnižji merjeni plasti, tj. med nadmorsko višino 350 do 550 metrov, pozitivni temperaturni gradienti na severni strani nekoliko večji. Najpogosteje se pojavljajo gradienti med 0 in 0.5 °C/100 m, medtem ko tisti nad 5 °C/100 m nastopijo le malokrat. Temperaturna inverzija je najbolj izrazita v anticiklonalnem vremenskem tipu. Izkazalo se je, da se v teh situacijah najvišje temperature pojavljajo na nadmorski višini med 750 in 850 metrov. V ciklonalnem in advektivnem vremenskem tipu je inverzija slabo razvita ali pa se ne pojavlja. Intenziteta inverzije se je od decembra proti aprilu zmanjševala.
Ključne besede: Temperaturna inverzija, temperaturni gradient, Pohorje, vremenski tip, temperaturne razlike, veter, oblačnost.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2014; Ogledov: 2805; Prenosov: 275
Celotno besedilo (4,46 MB) |
4. Anatomija in fiziologija tropske vodne solate (Pistia stratiotes L.) v termalni vodi pri ČatežuNatalija Leskovar, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obsega raziskavo s katero smo poskušali ugotoviti kako temperatura vode vpliva na razširjenost, velikost in optimalno fiziološko delovanje vodne solate (Pistia stratiotes L.). Raziskava je potekala ob termalni vodi pri Čatežu in v laboratoriju na oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko.
Na terenu smo popisovali pojavljanje vodne solate vzdolž temperaturnega gradienta. Proučili smo ali se rastline v različnih temperaturnih razmerah med seboj razlikujejo v anatomski zgradbi korenin in listov ter njihovi učinkovitosti fotosinteze pri različnih temperaturah okolja. Meritve smo izvajali v mesecu marcu in v juniju 2012. Za merjenje fluorescence smo uporabili napravo Handy PEA (Hansatech, Norfolk, Anglija), za določitev vrednosti SPAD pa smo uporabili SPAD – 502 (Konica Minolta, Osaka, Japonska).
Na terenu smo vzdolž temperaturnega gradienta določili 5 lokacij z večjimi temperaturnimi skoki, iz katerih smo nekaj svežih rastlin prenesli v laboratorij. V laboratoriju smo pripravili sveže mokre preparate. Iz vsake lokacije smo izbrali 10 listov 10 različnih rastlin in 5 korenin petih različnih rastlin in naredili prečne prereze, ki smo jih kasneje proučevali. Na makroskopskem nivoju smo rastlinam določili suho maso ločeno na biomaso listov in korenin, samim listom pa smo določili specifično listno površino (SLA).
Z raziskavo smo potrdili dejstvo, da P. stratiotes L. najbolje uspeva v temperaturnem območju med 22 in 30 C, medtem, ko smo prišli do ugotovitev, da rast, razširjenost rastline poleg temperature pogojena tudi z drugimi dejavniki. Na naše rezultate je močno vplivala prisotnost čistilne naprave v Topli strugi.
Ključne besede: temperaturni gradient, čas adaptacije, SPAD, debelina listov, debelina korenin, vrednost SLA
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 2290; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,40 MB) |
