| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
PROBLEMATIKA VARIVOSTI JEKEL ZA HIDROOPREMO
Slavko Stritar, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo temelji na problematiki varivosti jekel za hidroopremo, možnosti izboljšav in rešitev. Prikazani so vsi možni škodljivi vplivi na gradnjo zvarnih spojev. Na osnovi eksperimentalnega dela je predpisana takšna tehnologija varjenja teh jekel, da ne pride do pojava škodljivih razpok in kolapsa zvarnega spoja oziroma celotne varjene konstrukcije. S pomočjo metalografske analize zvarnega spoja so odkrita kritična mesta toplotno vplivanega področja zvarnega spoja, kjer lahko nastanejo razpoke.
Ključne besede: visokotrdnostno jeklo, varjenje, varivost, varilni preizkusi, razpokljivost v hladnem, temperatura predgrevanja
Objavljeno: 13.04.2012; Ogledov: 2132; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (5,93 MB)

82.
Srčni utrip, dihanje in telesna temperatura konja v času treniranja
Aleksander Pajtler, 2012, diplomsko delo

Opis: Za raziskavo smo priredili merilec srčnega utripa za ljudi “Garmin Forerunner 305”, s pomočjo katerega smo merili srčni utrip 12-letnega žrebca med treningom. Med enomesečnim treniranjem smo izvedli štiri preizkuse kondicije. Raziskovali smo povezanost med relativno zračno vlažnostjo, temperaturo zraka, zračnim tlakom, srčnim utripom, dihanjem in telesno temperaturo konja v mirovanju, pred ter med treniranjem. Proti našim pričakovanjem je bila zelo močna povezanost dopoldne med zračnim tlakom in telesno temperaturo. Na podlagi merjenja srčnega utripa, dihanja in telesne temperature med samim preizkusom smo spremljali telesno kondicijsko pripravljenost konja v obdobju treniranja. Kondicija je rasla do zadnjega tedna treniranja, v katerem pa smo zaznali njen padec. Menimo, da je bila to posledica vsakodnevnega pripuščanja žrebca.
Ključne besede: konji, konjeniški šport, fiziologija živali, trening, srčni utrip, dihanje, telesna temperatura, meritve, Garmin
Objavljeno: 06.03.2012; Ogledov: 6691; Prenosov: 732
.pdf Celotno besedilo (748,49 KB)

83.
ENERGETSKA ANALIZA HLADILNIH NAPRAV NA OGLJIKOV DIOKSID
Rok Šajnič, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Dandanes se klasični hladilni mediji, kot so freoni, umikajo iz uporabe oziroma so v hladilni tehniki že prepovedani, saj jih zamenjuje vse bolj priljubljen, ekonomsko in ekološko upravičen medij, ogljikov dioksid (CO2). Uporaba tega medija še ni tako razširjena zaradi specifičnosti izvedbe in prilagoditve hladilnih sistemov, zato se v večini primerov uporablja kot sekundarno hladilno sredstvo v kaskadnih sistemih. Da to dosežemo, moramo vse tlačno obremenjene elemente sistema prilagoditi posebnim zahtevam. V diplomskem delu sem se osredotočil na prednosti in slabosti CO2 sistemov, njihovo delovanje ter termične in fizikalne lastnosti CO2. Dejstvo je, da se danes o CO2 (v hladilstvu se uporablja oznaka R-744) veliko govori. Velika večina ljudi misli, da je R-744 škodljiv plin, a je v resnici zelo koristen in uporaben, če ga znamo pravilno izkoristiti. V nadaljevanju bo R-744 predstavljen kot zamenjava za obstoječe sisteme. Sam osebno menim, da se bo trend »zelene miselnosti« nadaljeval. Verjamem, da bo v prihodnjih nekaj letih uporaba freonov (F-plini) zakonsko omejena in kasneje tudi prepovedana.
Ključne besede: Komercialno hlajenje, Kaskadni hladilni sistem, Temperatura, Tlak, Okolje, R-744
Objavljeno: 05.02.2012; Ogledov: 2802; Prenosov: 387 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

84.
ZALOGOVNIK TOPLOTE IN NJEGOVA UPORABA V OGREVALNI TEHNIKI
Klemen Perpar, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo si ogledali problem, kako ogrevati stanovanjski objekt na čim bolj ekonomičen način. Uporabili smo hranilnik toplote, v katerem shranjujemo energijo, pridobljeno iz sončnih kolektorjev, ko pa nam primanjkuje energije sonca, hranilnik energije polnimo s kotli na lesno biomaso. V diplomskem delu smo ugotovili, da z uporabo hranilnika toplote v postroju kotlovnice povečamo življenjsko dobo kotla, izkoristek kotla, zmanjšamo izpuste strupenih dimnih plinov, bolje izkoristimo lesno biomaso, zagotovimo bolj udobno in avtomatizirano ogrevanje objektov. V sončnih dneh nam hranilnik polnijo kolektorji, pri tem pa varčujemo z energijo.
Ključne besede: hranilnik toplote, kotlovska voda, sanitarna voda, kroženje grelnega medija, kolektor, kotel, temperatura medija, pridobljena energija.
Objavljeno: 05.02.2012; Ogledov: 3268; Prenosov: 1247
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

85.
Vpliv temperature in odmerka pektinaz na bistrenje jabolčnega soka
Maksimiljana Gosnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Med 16. in 17. 11. 2009 smo na univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor ugotavljali vpliv temperature in odmerka pektinaz na bistrenje jabolčnega soka, sorte ´Topaz´. V poskusu smo uporabili pektinaze (Pektinez XXL) v odmerkih 0,1 ml/l in 0,05 ml/l. Obravnavanje brez dodatka pektinaz je predstavljalo kontrolo. Sok z dodanimi pektinazami je bil izpostavljen različnim temperaturam – 7 ° C, 12 ° C in 20 ° C. Meritve motnosti soka so bile izvedene s turbidimetrom v časovnih razmikih 30 min. Zadnja meritev motnosti je bila izvedena 1020 min po dodatku pektinaz. Rezultati so pokazali zanemarljiv vpliv temperature na hitrost bistrenja soka. Kot odločilni dejavnik za hitrost bistrenja se je potrdil dodatek, vendar ne odmerek pektinaz, ki je v prvih štirih urah pospešil bistrenje v povprečju za 40 - 65%. Ob zadnji meritvi (1020 min) je razlika med obravnavanji v bistrosti soka, povzročena z dodatkom pektinaz, še vedno znašala 46 %. V letu 2008 smo pri izbrani sorti jabolk lahko brez negativnega vpliva uporabili polovični odmerek pektinaz (0,5 dl/1000 l), kot ga priporoča proizvajalec.
Ključne besede: jabolčni sok, pektinaze, temperatura, bistrost (bistrenje).
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 2147; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (573,69 KB)

86.
DOLOČITEV RAZPOKLJIVOSTI V HLADNEM PRI SPAJANJU VISOKOTRDNOSTNIH JEKEL
Matevž Balon, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Podana je problematika varivosti modernih konstrukcijskih jekel z ozirom na fenomene, ki pri varjenju nastopajo. Posebna pozornost je namenjena razpokljivosti v hladnem, vplivu vodika, vrsti varivostnih preizkusov na hladno razpokljivost ter njenem preprečevanju. Na osnovi praktične izvedbe Y–preizkusa je določena temperatura predgrevanja visokotrdnostnega jekla MICRAL 690 debeline 40 mm, pri kateri ne bo prišlo do pojava razpok v hladnem zvarnem spoju. Ugotovljeno je, da lahko z izračuni približno ocenimo temperaturo predgrevanja jekla. Zaradi navedenega je potrebno realno temperaturo predgrevanja jekla določiti z Y–preizkusom.
Ključne besede: Visokotrdnostno jeklo, varjenje, varivost, varilni preizkusi, razpokljivost v hladnem, Y-preizkus, temperatura predgrevanja
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 2528; Prenosov: 382 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (5,60 MB)

87.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA MAGNETNIH NANODELCEV CuNi S POLIOLNO METODO
Martina Rous, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela, je bil sintetizirati magnetne nanodelce Cu0,3Ni0,7 s poliolno metodo in pri tem ugotoviti vpliv različnih parametrov na potek reakcije ter velikost in obliko delcev. Kot poliol smo uporabili etilenglikol (EG) in dietilenglikol (DEG). Naredili smo različne sinteze, pri katerih smo spreminjali čas refluksa, množino soli, količino NaOH in količino PVP. S pomočjo difraktogramov, katere smo dobili kot rezultat rentgenske praškovne difrakcije, (RPD) smo ocenili velikost nanodelcev CuNi in določili faze v vzorcih. S termogravimetrično analizo (TGA) smo določili Curiejevo temperaturo vzorca. Na koncu smo preučili še morfologijo nanodelcev s pomočjo transmisijskega elektronskega mikroskopa (TEM). Iz rezultatov je mogoče razbrati vplive posameznih parametrov na velikost in obliko delcev. Izmerili smo optimalno Curiejevo temperaturo 43ºC, pri sintetiziranem vzorcu s poliolno metodo, z uporabo poliola EG. Vzorec je bil predhodno segret v cevni peči na 700 ºC, v Ar/H2 atmosferi.
Ključne besede: poliolna metoda, magnetni nanodelci, magnetna hipertermija, rentgenska praškovna difrakcija, Curiejeva temperatura
Objavljeno: 20.10.2011; Ogledov: 2219; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

88.
UPORABA INFRARDEČE TERMOGRAFIJE V ENERGETIKI
Bojan Klavžar, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljena infrardeča termografija kot učinkovita metoda brezkontaktnega merjenja temperature. S praktičnimi primeri je prikazana njena široka uporaba v energetiki. Podane so fizikalne osnove infrardeče termografije, ki so potrebne za pravilno razumevanje te brezkontaktne merilne metode. Teoretično in z meritvami na konkretnih primerih so predstavljeni dejavniki, ki bistveno vplivajo na rezultat meritev s termografsko kamero.
Ključne besede: temperatura, toplota, prenos toplote, infrardeče sevanje, emitivnost, infrardeča termografija, infrardeča kamera
Objavljeno: 03.10.2011; Ogledov: 2976; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

89.
RAZVOJ METODE ZA UGOTAVLJANJE FUNKCIONALNOSTI KOVINSKO OKSIDNIH ODVODNIKOV PRENAPETOSTI
Jože Hrastnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: Pravilno izbrani odvodniki prenapetosti lahko preprečijo delni ali celo popolni izpad napajalnih sistemov. Danes se v kovinsko oksidnih odvodnikih prenapetosti predvsem uporabljajo kovinsko oksidni varistorji, ki imajo izrazito nelinearno karakteristiko. Težavo pri njih predstavlja določanje funkcionalnosti kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti med obratovanjem. Pojavlja se vprašanje, ali je odvodnik prenapetosti še vedno sposoben ustrezno ščititi naprave ali ne. V doktorski disertaciji so podrobno predstavljene laboratorijske meritve vpliva temperature kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti na uhajavi tok, predstavljene so tudi laboratorijske meritve segrevanja odvodnikov prenapetosti v odvisnosti od ohmske komponente uhajavega toka. Izdelan je 3D računalniški model kovinsko oksidnega odvodnika prenapetosti, s katerim lahko analiziramo funkcionalnost odvodnikov prenapetosti v vseh možnih obratovalnih pogojih. 3D računalniški model omogoča določitev področij kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti, ki so med obratovanjem dejansko termično najbolj obremenjena. Računalniški model je potrjen s pomočjo laboratorijskih meritev. V doktorski disertaciji smo na osnovi laboratorijskih meritev segrevanja kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti v odvisnosti od ohmske komponente uhajavega toka in na osnovi teoretskih izračunov s pomočjo računalniškega 3D modela razvili novo metodo, s katero je možno določiti stanje kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti med obratovanjem. Metoda temelji na osnovi razlike temperatur dveh področij kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti. Z novo metodo lahko na osnovi meritve razlike temperatur dveh področij kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti določimo vrednosti ohmske komponente toka in ugotovimo, ali je odvodnik prenapetosti še ustrezen za obratovanje ali ne.
Ključne besede: odvodnik prenapetosti, uhajavi tok, temperatura, metoda končnih elementov
Objavljeno: 28.09.2011; Ogledov: 2284; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

90.
LINIJSKI TOPLOTNI MOST OB ODPRTINAH V OVOJU LAHKIH KONSTRUKCIJ
Klara Pucko, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izračun toplotnih mostov na stiku okenskega okvirja in lahke konstrukcije. Predstavljene so vrste ter načini vgradnje toplotne izolacije glede na izbrano konstrukcijo. Podrobneje je razčlenjen del standarda SIST EN ISO 10211, ki je najpomembnejši za izračun. Obravnavana sta dva različna sistema vgradnje: (1) klasična vgradnja brez žaluzij ali rolet in (2) detajl vgradnje skritih žaluzij. Izračun temelji na sedaj veljavnem slovenskem standardu za izračun toplotnih mostov SIST EN ISO 10211 in je opravljen s pomočjo računalniškega programa AnTherm, ki omogoča tudi vizualizacijo in prikaz porazdelitve površinskih temperatur ter gostote toplotnega toka. Na koncu je podana primerjava med obema primeroma in predlogi določenih izboljšav.
Ključne besede: toplotna izolacija, toplotni most, toplotna prevodnost, površinska temperatura, gostota toplotnega toka, standard SIST EN ISO 10211, program AnTherm
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2789; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici