| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Šolska meteorološka postaja kot primer medpredmetnega poučevanja pri fiziki in tehniki
Silva Krevzel, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo projekt od ideje do izdelave meteorološke postaje. Projekt je sestavljen z različnih področij. V prvem delu predstavimo fizikalne količine pri merjenju vremena, kar je vplivalo na pogoje izdelave izdelka.
Ključne besede: meteorologija, vremenska hišica, tlak, temperatura, vlažnost, veter, padavine
Objavljeno: 20.06.2013; Ogledov: 1180; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (7,35 MB)

72.
IZKORIŠČANJE ODPADNE TOPLOTE V HLADILNIH SISTEMIH
Ivana Tršelič, 2012, magistrsko delo

Opis: Delo opisuje sisteme izkoriščanja odpadne toplote in predstavi projekt, kjer je takšen sistem izkoriščanja odpadne toplote za namen ogrevanja sanitarne in ogrevalne vode vgrajen. Glede na podatke izvedenega sistema sta izračunana finančni prihranek in vpliv na okolje. V zadnjem poglavju je s preračunom eksergijskega izkoristka prikazana prednost sistema, ki izkorišča odpadno toploto.
Ključne besede: ploščni prenosnik toplote, odpadna toplota, temperatura vročih plinov, temperatura kondenzacije, uparjanje, eksergija
Objavljeno: 12.11.2012; Ogledov: 2991; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

73.
SINTEZA CuNi NANODELCEV S SOL GEL METODO
Janja Klakočer, 2012, diplomsko delo

Opis: Magnetni nanodelci baker-nikelj (CuNi) zlitine z različnimi sestavami so bili pripravljeni v procesu, ki vključuje štiri korake: priprava začetnega prekurzorja v SiO2 matrici s sol gel metodo in naknadno dekompozicijo, toplotno obdelavo in redukcijo. Redukcija ima dva namena, prvi je redukcija mešanih CuNi oksidov do CuNi zlitine, drugi pa je homogenizacija nanodelcev CuNi zlitine v redukcijski atmosferi. Rentgensko praškovno difrakcijo smo uporabili za kvalitativno analizo in oceno velikosti CuNi nanodelcev. S transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) smo pregledali morfologijo sintetiziranih vzorcev. Z modificirano termogravimetrično analizo (TGA) smo določili Curiejevo temperaturo (Tc) pripravljenih CuNi nanodelcev. Rezultati z modificirano TGA analizo kažejo, da Curiejeva temperatura raste z vsebnostjo Ni v vzorcu po termični obdelavi v cevni peči pri 850°C v redukcijski Ar/H2 atmosferi, kar potrjuje naša pričakovanja. Cilj diplomskega dela je bil sintetizirati magnetne nanodelce CuNi v SiO2 matrici, ki imajo primerne magnetne lastnosti in Curiejevo temperaturo okoli 42°C, ki je optimalna temperatura za propad rakavih celic. Taki magnetni nanodelci so samoregulativni in se lahko uporabljajo v magnetni hipertermiji.
Ključne besede: magnetni nanodelci, magnetna hipertermija, Curiejeva temperatura, sol gel metoda
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 2068; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

74.
SINTEZA NANODELCEV CrNi Z MIKROEMULZIJSKO METODO
Sabina Markuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sinteza nanodelcev CrNi z mikroemulzijsko metodo. V območju stabilnosti mikroemulzij v ternarnem diagramu (voda/CTAB, n-butanol/izooktan) smo izbrali dve točki z različnimi masnimi deleži (20/40/40 in 20/50/30) in v teh dveh točkah sintetizirali CrNi magnetne nanodelce z različnimi sestavami: Cr1-xNix (x=0.7, 0.8, 0.9), pri čemer smo kot reducent uporabili NaBH4. Delce smo najprej termično obdelali s pomočjo termoanaliznega sistema TGA-SDTA v N2 atmosferi pri 500 ° C z namenom njihove homogenizacije. Zaradi možne aplikacije v medicinske namene (magnetna hipertermija) smo želeli pridobiti delce z ustrezno Curiejevo temperaturo. Delce smo v ta namen še dodatno homogenizirali v cevni peči pri temperaturi 900°C, 12 ur, v redukcijski atmosferi (Ar/H2). S tem smo hkrati želeli preprečiti oksidacijo delcev. Vzorce smo kvalitativno analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). S pomočjo termogravimetrične analize (TGA) smo vzorce segreli na 500 °C in jim s prirejeno TGA aparaturo določili Curiejevo temperaturo (Tc).
Ključne besede: mikroemulzija, magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, termična obdelava, rentgenska praškovna difrakcija
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 2039; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

75.
PRIPRAVA IN KARAKTERIZACIJA CuNi NANODELCEV S SILIKATNO PREVLEKO
Olivija Plohl, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sinteza magnetnih CuNi nanodelcev določenih sestav z metodo soobarjanja v reverznih micelah znotraj stabilnih mikroemulzij. Nanodelce, ki so pokazali najboljšo dispergiranost in homogenost, smo uporabili v nadaljevanju za površinsko obdelavo magnetnih delcev. Namen silikatne prevleke, s katero smo prevlekli delce, je preprečevanje aglomeracije in rasti zrn ter služi hkrati kot biokompatibilna zaščitna plast, ki omogoča uporabo magnetnih nanodelcev v medicinske namene. Z uporabo dinamičnega sipanja laserske svetlobe (DLS) smo določili velikost delcev, sintetiziranih iz vodnih faz z različno koncentracijo kovinskih prekurzorjev. Koncentracijo, pri kateri smo dobili najugodnejše rezultate, smo uporabili za nadaljnje sinteze, kjer smo spreminjali sestavo posameznih faz ali pa smo spremljali vpliv ostalih komponent. Magnetni nanodelci, ki so pokazali najboljši polidisperzni indeks ter primerno velikost delcev, so bili pozneje oblečeni s prevleko iz silike ter tudi termično modificirani. Nanodelce CuNi smo poskusili obleči tudi s srebrom, vendar smo dobili heterogeno zmes srebrovih in CuNi nanodelcev. Vzorce smo kvalitativno analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). S pomočjo termogravimetrične analize smo jim določili Curie-jevo temperaturo (Tc). Dispergiranost in velikost ter porazdelitev velikosti delcev smo merili z dinamičnim laserskim sipanjem svetlobe (DLS). Morfologijo vzorcev smo preučili s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Curie-jeva temperatura sintetiziranih vzorcev je odvisna od parametrov sinteze. S spreminjanjem teh parametrov lahko vplivamo na končne velikosti delcev. Z oblačenjem teh delcev s siliko smo preprečili aglomeracijo med termično homogenizacijo in dosegli primerno Curiejevo temperaturo (Tc) za uporabo v magnetni hipertermiji.
Ključne besede: kemijsko soobarjanje, reverzne micele, magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, oblačenje nanodelcev
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1644; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

76.
VPLIV UPORABE SINTETIČNIH ZEOLITOV 4A IN 13X NA PRAŠIČJO GNOJEVKO
Vanina Krajnc, 2012, magistrsko delo

Opis: V hlevu za prašiče Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v sodelovanju s podjetjem Silkem iz Kidričevega izvedli poskus za ugotavljanje vpliva uporabe sintetičnih zeolitov 4A in 13X na prašičjo gnojevko. Poskuse smo opravljali s ciljem znižanja smradu pri kmetijski proizvodnji, kar je za preživetje kmetijske proizvodnje pomemben cilj, saj so v EU opazni trendi po spreminjanju okoljskih standardov in zakonodaje zaradi zahtev po višji kakovosti sobivanja med kmetijskimi proizvajalci in ostalo populacijo. Menimo, da je izbira tematike naše naloge smiselna in aktualna. Premešano gnojevko smo razporedili v šestnajst enakih posod, od katerih jih je bilo osem namenjenih zeolitu 4A, ostalih osem pa zeolitu 13X. Testirali smo naslednje odmerke zeolitov: 0 g/L (kontrola), 4 g/L, 8 g/L in 12 g/L. V tretjem in četrtem tednu smo poleg obstoječih vzorcev naredili še dodatni vzorec zeolita 4A z največjim odmerkom, ki je znašal 30 g/L. Poskus je potekal en mesec in sicer v času od 11.7.2011 do 10.8.2011. Ročno in strojno mešanje kot tudi merjenje temperature in pH smo opravljali vsak dan ob istem času. Vzorce gnojevke smo jemali enkrat tedensko in jih po odvzemu prepeljali v kemijski laboratorij Ikema, kjer je bila izvedena analiza vsebnosti celokupnega in amonijskega dušika, fosforja, celokupnega organskega ogljika, kalija in suhe snovi. S poskusom smo želeli ugotoviti, ali lahko z dodatki zeolita zmanjšamo vsebnost določenih kemičnih spojin v gnojevki in tako posledično zmanjšamo smrad. Rezultati sicer nakazujejo na želeno delovanje zeolitov, vendar pa velika variabilnosti podatkov onemogoča zanesljivo znanstveno sklepanje. Zmanjšanje smradu je bilo organoleptično zaznati s strani izvajalcev poskusa in laborantov, vendar pa na voljo nismo imeli ustrezne metode, s katero bi to te zaznave lahko dokazali.
Ključne besede: sintetični zeoliti / zeolit 4A / zeolit 13X / prašičja gnojevka / kemijske lastnosti / temperatura / pH / zmanjševanje smradu
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 2042; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

77.
78.
Študij razpokljivosti v hladnem v večvarkovnem varu, grajenem s postopkom varjenja pod praškom
Zdravko Praunseis, Masao Toyoda, 2000, pregledni znanstveni članek

Opis: Problematika varivosti malolegiranih konstrukcijskih jekel se kaže tudi v fenomenu razpokljivosti v hladnem. V raziskavi je namenjena posebna pozornost nastajanju razpok v hladnem v večvarkovnem strjenem varu. Razpokljivost v hladnem v strjenem varu preprečujemo s predgrevanjem, za zagotovitev ustrezne mikrostrukture, s sušenjem oplaščenih elektrod ali praškov in s pogrevanjem zvrnega spoja za izhajanje raztopljenega vodika. Ker predgrevanje pomeni visok strošek pri gradnji zvarjene konstrukcije, je potrebna natančna določitev ustrezne temperature predgrevanja. V raziskavi je predstavljena eksperimentalna določitev temperature predgrevanja večvarkovnega strjenega vara debeline 50 mm, pri kateri ne bo prišlo do pojava razpok v hladnem. Ugotovljeno je, da nastanejo prečne razpoke v hladnem v večvarkovnem strjenem varu, grajenem s polnjeno žico Filtub 128 po postopku varjenja pod praškom (EPP postopek)pri temperaturi predgrevanja, ki je nižja od 7O °C.
Ključne besede: varjenje, zvarni spoji, konstrukcijska jekla, razpokljivost v hladnem, večvarkovni var, temperatura predgrevanja
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1489; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (280,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

79.
Ocenitev občutljivosti na razpokljivost v hladnem pri varjenju visokotrdnostnega jekla Niomol 490 K
Zdravko Praunseis, Vladimir Gliha, Inoslav Rak, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljena analitična (z empiričnimi enačbami) in eksperimentalna (z Y-preizkusom) določitev temperature predgrevanja visokotrdnostnega jekla Niomol 490 K debeline 19 mm, pri kateri ne bo prišlo do pojava razpok v hladnem v zvarnem spoju. Ugotovljeno je, da je pri varjenju jekla Niomol 490 K z oplaščeno elektrodo EVB NiMo nastanku razpok v hladnem bolj podvržen var kot osnovni material. Z izračuni lahko dovolj natančno napovemo temperaturo predgrevanja jekla, vendar je treba dokazati temperaturo predgrevanja tudi z Y-preizkusom.
Ključne besede: visokotrdnostno jeklo, razpokljivost v hladnem, Y-preizkus, temperatura predgrevanja
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1458; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (756,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

80.
Varivostni preizkus z vstavkom na konstrukcijskem jeklu z nizkim PCM
Vladimir Gliha, Tomaž Vuherer, Inoslav Rak, 2003, strokovni članek

Opis: V industrijski praksi se je treba pri obločnem varjenju ogljikovih konstrukcijskih jekel včasih spoprijeti z možnostjo pojava razpokljivosti v hladnem v večvarkovnih varih. To je le takrat, ko ima dodajni material višji PCM kot osnovni. V pričujočem prispevku smo z metodo vstavka eksperimentalno določili občutljivost enega takšnega vara za razpokljivost v hladnem. Če ima pri varivostnem preizkusu z vstavkom material vstavka nižji PCM od navarka, raztopljeni vodik, ki je bil vnesen v zvarno kopel pri varjenju z oplaščeno elektrodo, ne difundira v vstavek. Kljub nezadostni duktilnosti materiala vstavka napetost na meji tečenja ne povzroči nastanka hladnih razpok. Občutljivosti materiala vstavka za razpokljivost v hladnem se v tem primeru ne da oceniti. Možnost difuzije vodika iz navarka v vstavek in iz njega v material podložne plošče je odvisna od kemične sestave. Navarek je material elektrode, nalegiran z osnovno ploščo. Problem difuzije vodika je mogoče obiti z izbiro ustreznega materiala za osnovno ploščo.
Ključne besede: varjenje, zvarni spoji, varivostni preizkus, hladna razpokljivost, razpoke, metoda vstavka, večvarkovni var, zaostale napetosti, difuzija vodika, navarek, nalegiranje elektode z osnovnim materialom, temperatura predgrevanja
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1686; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (246,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici