| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
PRIPRAVA BIOKOMPATIBILNIH NANODELCEV ZA UPORABO V MEDICINI
Nina Osenjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati superparamagnetne nanodelce sestave Cu32,5Ni67,5 v matrici silike z ozko porazdelitvijo velikosti s pomočjo sol-gel metode. Za dodatno homogenizacijo in redukcijo oksidov smo sintetiziran vzorec znane sestave segrevali v cevni peči pri temperaturi 850 °C in času 12 ur v redukcijski atmosferi Ar/H2. Nanodelci imajo zadovoljivo Curiejevo temperaturo, ki je primerna za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji. Želeli smo združiti dva terapevtska pristopa, in sicer magnetno hipertermijo in farmakoterapevtsko zdravljenje. Glavni cilj je bil sintetizirane nanodelce napolniti z zdravilnimi učinkovinami (ZU). ZU (paracetamol, bupivakain hidroklorid in pentoksifilin) smo uspešno vgradili v pore nanodelcev v matrici silike. S pomočjo UV/Vis spektrofotometra smo spremljali sproščanje ZU iz superparamagnetnih nanodelcev. Vsak vzorec smo sproščali v vsaj dveh paralelkah po 180 minut. Pomerjene absorbance smo preračunali v koncentracije oziroma deleže sproščenih ZU po določenih časovnih intervalih. Sintetizirane nanodelce sestave Cu32,5Ni67,5 smo okarakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RTG), termogravimetrične analize (TGA/SDTA), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), transmisijske elektronske mikroskopije (TEM) in magnetnih meritev. Površino, volumen in velikost por smo določili z BET analizo. Curiejevo temperaturo smo določili s pomočjo termogravimetrične aparature (TGA/SDTA), ki smo jo opremili s permanentnim magnetom. Superparamagnetni nanodelci so uporabni na področju magnetne hipertermije, kot tudi na področju aktivnega farmakoterapevtskega zdravljenja.
Ključne besede: CuNi nanodelci, sol-gel metoda, magnetna hipertermija, sproščanje zdravilne učinkovine, Curiejeva temperatura.
Objavljeno: 01.12.2015; Ogledov: 1001; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (8,89 MB)

42.
Vpliv temperature substrata na predatorsko vedenje ličinke volkca Euroleon nostras (Neuroptera: Myrmeleontidae)
Gregor Hauptman, 2015, magistrsko delo

Opis: Ličinke volkcev (Neuroptera: Myrmeleontidae) so sedentarni plenilci, za katere je značilno, da plena ne zasledujejo, temveč nanj prežijo. Večina vrst preži na plen pod površino substrata, nekatere vrste pa za lov plena gradijo pasti. Uspešnost lova plena je pri sedentarnih plenilcih v veliki meri odvisna od mikrohabitata oziroma od neposredne okolice, še posebej pri tistih volkcih, ki za lov plena gradijo pasti. Eden izmed dejavnikov, ki vpliva na ličinke, njihovo vedenje in posledično na kvaliteto izgrajene pasti, je temperatura. Namen magistrske naloge je preučiti vpliv temperature na plenilsko vedenje ličink vrste Euroleon nostras, ki zajema gradnjo pasti, lov plena in hranjenje. Opazovali smo gradnjo lijaka in plenjenje pri treh različnih temperaturah substrata: 16, 25 in 35 °C. Gradnja lijaka je pri različnih temperaturah trajala različno dolgo. Frekvenca lučanja peska se je povečevala s temperaturo, posledično so ličinke potrebovale največ časa za izgradnjo lijaka pri 16 °C, medtem ko se je dolžina gradnje s povečevanjem temperature krajšala. Ličinke so gradile najmanjše lijake pri nizki temperaturi, vendar je zaradi njihove zmanjšane aktivnosti gradnja takih pasti trajala najdlje, v primerjavi z visokimi temperaturami, kjer so ličinke zgradile velike lijake hitreje. Ličinke so bile pri temperaturi 25 °C skoraj štirikrat bolj aktivne kot pri 16 °C, medtem ko se je njihova aktivnost med 25 in 35 °C povečala le za slabih dvakrat. Pri lovu plena in hranjenju smo poimenovali in opisali tri nove vedenjske vzorce, ki do sedaj za vrsto E. nostras med hranjenjem še niso bili zabeleženi, to so: submerzija ličinke, premik in sunkovito razpiranje in zapiranje čeljusti. Čas posameznih faz plenilskega vedenja se je razlikoval v odvisnosti od temperature. Ličinke so potrebovale več časa za hranjenje pri nizkih temperaturah.
Ključne besede: volkci, lijakarji, plenilsko vedenje, temperatura, lov plena, gradnja lijaka
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 1746; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

43.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA Mg-Ti FERITOV DOPIRANIH Z LANTANIDI
Aleš Grdjan, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv deleža dopanta gadolinija oziroma disprozija na strukturne in magnetne lastnosti Mg-Ti ferita ter hkrati primerjali dopirane delce z nedopiranimi. Za sintezo spinelnega ferita smo uporabili metodo koprecipitacije, vzorce pa smo nato še dodatno temperaturno obdelali s postopkom kalciniranja. Nastale produkte smo analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), termogravimetrijo (TGA), z magnetometrom z vibrirajočim vzorcem (VSM) in jim določili Curiejeve temperature z modificirano termogravimetrično aparaturo. Rezultati kažejo, da nam je v vseh primerih uspelo sintetizirati nanodelce spinelnega magnezijevega ferita, katerega kristaliničnost, ocenjena velikost kristalitov in Curiejeva temperatura se je razlikovala glede na delež železa oziroma dopanta, vrsto dopanta in temperaturo kalciniranja. Najprimernejše Curiejeve temperature za uporabo v magnetni hipertermiji je izkazoval nedopirani magnezijev ferit (x=0,34 in 0,37), ki smo ga kalcinirali pri temperaturi od 800 °C do 900 °C ter pri 1000 °C. Med dopiranimi nanodelci bi lahko za magnetno hipertermijo uporabili le delce Mg1,34Fe1,22Gd0,10Ti0,34O4. Pri primerjavi magnetizacije smo ugotovili, da pri procesu dopiranja ferita x=0,37 z 10% deležem gadolinija, magnetna nasičenost naraste iz 6,34 emu/g na 13,25 emu/g.
Ključne besede: koprecipitacija, magnetni nanodelci, spinelni ferit, dopiranje z lantanidi, Curiejeva temperatura
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 1180; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (6,45 MB)

44.
BREZŽIČNI MIKROKRMILNIŠKI SISTEM ZA ZAJEMANJE VREMENSKIH PODATKOV
Denis Magyar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan razvoj in uporaba naprave za zajemanje vremenskih podatkov in brezžično pošiljanje. V okviru diplomske naloge smo razvili oddajno in sprejemno napravo. Oddajna naprava je razvita s poudarkom na čim daljšem delovanju brez ponovnega polnjenja baterije. Brezžično komunikacijo zagotavljajo RF moduli, ki delujejo na frekvenci 2.4GHz. RF moduli lahko sprejemajo podatke iz 6 oddajnikov. Sprejete vremenske podatke prikazujemo na zaslonu in jih obenem shranjujemo na SD-kartico. Izvedena je bila analiza funkcionalnosti in lastnosti praktično realiziranega sistema.
Ključne besede: mikrokrmilniki, brezžična komunikacija, temperatura, relativna vlažnost zraka, zračni tlak.
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 1033; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

45.
SINTEZA NANODELCEV ZLITIN (Cr, Cu)Ni S SOL-GEL METODO IN OBLAČENJE DELCEV
Sabina Markuš, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je sinteza nanodelcev zlitin (Cr, Cu)Ni s sol-gel metodo in oblačenje teh delcev. Sintetizirali smo Cr1-xNix in Cu1-xNix magnetne nanodelce z različnimi množinskimi sestavami: Cr1-xNix (x= 0.95, 0.90, 0.80, 0.75, 0.70, 0.65, 0.60), Cu1-xNix (x= 0.70, 0.675, 0.65). Po staranju in sušenju smo vzorce pod različnimi pogoji toplotno obdelali v peči BOSIO, nato pa še toplotno homogenizirali in reducirali v cevni peči (850 °C, 12 h) v redukcijski atmosferi H2./Ar. Nanodelce Cu1-xNix pri katerih smo za razliko od nanodelcev Cr1-xNix, dosegli primerno Curiejevo temperaturo (TC) smo izluževali iz silike z raztopinami NaOH, različnih množinskih koncentracij. Nato smo izlužene nanodelce Cu1-xNix »oblekli« v primeren surfaktant (oleilamin) in oblečene nanodelce dispergirali v ustreznem topilu. Toplotno obdelanim, homogeniziranim in reduciranim nanodelcem zlitin (Cr, Cu)Ni smo z uporabo modificirane termogravimetrične analize (TGA) določali Curiejevo temperaturo, saj smo zaradi možne aplikacije v medicini (magnetna hipertermija) želeli sintetizirati nanodelce z ustrezno Curiejevo temperaturo. Sintetizirane vzorce smo kvalitativno analizirali tudi s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), izlužene in dispergirane vzorce pa smo dodatno analizirali še z DLS (dinamično sipanje svetlobe), s pomočjo katerega smo določili zeta potencial in velikost nanodelcev, FTIR in TEM, s pomočjo katerih smo določali prisotnotnost silike.
Ključne besede: sol-gel metoda, magnetni nanodelci, rentgenska praškovna difrakcija, termična obdelava, Curiejeva temperatura
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 1045; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

46.
Določanje termodinamskih lastnosti dvofaznih sistemov pri visokih tlakih ob uporabi nekonvencionalnih superkritičnih fluidov
Valentina Špes, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil določiti termodinamske in transportne lastnosti binarnega sistema polietilen glikol (PEG)/propan za dve različni molski masi polietilen glikola: 10 000 g/mol (PEG 10 000) in 35 000 g/mol (PEG 35 000). Določili smo talilno krivuljo s pomočjo modificirane kapilarne metode v visokotlačni optični celici od 0 MPa do 30 MPa in izračunali difuzijske koeficiente z metodo zunanje tehtnice pri 70 °C. Podatke o temperaturah tališč, pridobljenih s kapilarno metodo, smo primerjali s podatki iz literature in dobili podoben trend obnašanja talilne krivulje. Z uporabo različnih superkritičnih fluidov (SCF), lahko spreminjamo potek talilne krivulje. Sistem z ogljikovim dioksidom ima najbolj izrazit temperaturni minimum, medtem ko je temperaturni minimum najmanj izrazit pri uporabi argona, talilna krivulja propana pa se nahaja med talilnima krivuljama za argon in ogljikov dioksid. Difuzijske koeficiente, ki smo jih dobili z metodo zunanje tehtnice, smo prav tako primerjali z literaturo in ugotovili, da molska masa bistveno ne vpliva na vrednost difuzijskega koeficienta, večji vpliv ima tlak. Pri določenem tlaku doseže krivulja difuzijskih koeficientov v odvisnosti od tlaka maksimalno vrednost, razlog za to je, da se pri teh pogojih v vzorcu polimera raztopi maksimalna količina fluida. Primerjali smo tudi difuzijski koeficient v odvisnosti od vrste fluida in ugotovili oz. potrdili, da na vrednost difuzijskega koeficienta vpliva premer kot tudi lastnosti (polarnost, razvejanost itd.) molekule fluida. Ker je molekula ogljikovega dioksida manjša od molekule propana, so bile vrednosti difuzijskih koeficientov sistema z ogljikovim dioksidom večje. Pridobljeni podatki in primerjave so bistvenega pomena za načrtovanje novih, boljših procesov.
Ključne besede: temperatura tališča, difuzijski koeficient, propan, polietilen glikol, superkritični fluid
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 774; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

47.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OSKRBE VINOGRADNIH TAL NA POPULACIJO DEŽEVNIKOV
Marko Breznik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo proučevali, kako različni načini oskrbe vinogradnih tal (ozelenitev tal, uporaba herbicidov v vrsti in po celotni površini, zastiranje tal s slamo, plitva obdelava tal v primerjavi s travnikom) vplivajo na število in maso deževnikov v različnih horizontih tal (od 0 do 15, 15 do 30, 30 do 45 in 45 do 60 cm). Deževnike smo tudi vizualno razvrstili glede na velikost (mali, srednji, veliki). Poskus je bil izveden v letu 2014 in 2015 v vinogradu v vinorodnem podokolišu Srednje Slovenske gorice (vinogradništvo Breznik, Komarnica v Občini Cerkvenjak) v štirih ponovitvah. Najmanjše število in masa deževnikov je bila v herbicidnem pasu v vseh terminih vzorčenja. V prvem terminu (22. 5. 2014) je bilo največje število deževnikov v ozelenjenih tleh (225/m2), v drugem (13. 10. 2014) in tretjem (9. 8. 2014) terminu pa v obravnavanju herbicid (268/m2) oziroma (218/m2). V vseh terminih v letu 2014 je bila največja masa deževnikov v ozelenjenih tleh. V letu 2015 je bilo pri spomladanskem vzorčenju (13. 6. 2015) največ deževnikov na travniku (kontrola), največja masa deževnikov pa pri uporabi herbicida po celotni površini. Najmanjše število deževnikov v zgornjem horizontu tal do 15 cm globine je bilo v herbicidnem pasu (73/m2), največ pa na travniku izven vinograda (192/m2). Najnižjo temperaturo tal v zgornjem horizontu tal do 15 cm globine smo je bila pri zastirki iz slame (15,3 °C). Najvišja temperatura je bila so bile v plitvo obdelanih tleh (25,5 °C) in pri uporabi herbicida v vrsti (24,0 °C) ter po celotni površini (24,3 °C).
Ključne besede: vinograd, oskrba tal, deževniki, temperatura tal
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 1453; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

48.
Determination of pressure losses in hydraulic pipeline systems by considering temperature and pressure
Vladimir Savić, Darko Knežević, Darko Lovrec, Mitar Jocanović, Velibor Karanović, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Generally accepted methods for calculating pressure losses within flat pipelines, as presented in literature and used in praxis, are based on the Reynolds number, which considers the viscosity and density of fluid, internal pipe friction coefficient, pipe geometry, and oil circulation velocity. Such an approach contains serious inconsequentiality. Namely, only nominal values for viscosity and density are considered in the calculation, which differs substantially from real conditions. It often leads to inaccurate calculations of pressure losses. A numerical model has been developed within the work prescribed in the paper, which takes into account actual changes in density and viscosity under the current oil pressure and temperature in order to overcome the above weaknesses of standard calculation procedures. Such an approach is novel and provides new capacity for an accurate pressure drop analysis of advanced hydraulic systems.
Ključne besede: tlačne izgube, ravne cevi, viskoznost, gostota, temperatura, pressure loss, float pipelines, viscosity, density, temeprature
Objavljeno: 11.08.2015; Ogledov: 690; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo

49.
Toplotni otok Ljutomera
Danijel Ivajnšič, 2010, strokovni članek

Opis: Ne samo v velemestih, tudi v malih mestih se oblikuje specifična mestna klima. Mestno prebivalstvo proizvede veliko odvečne energije, z asfaltnimi in betonskimi površinami spreminja tako energijsko kot tudi vodno bilanco, z visoko gradnjo vpliva na krajevno zračno cirkulacijo. V prispevku je obravnavana mestna klima Ljutomera, in sicer razlike v temperaturi zraka, ki se pojavljajo med naseljem Ljutomer in njegovo okolico, intenziteta ter morfologija nastalega toplotnega otoka ob različnih vremenskih tipih ter dnevni temperaturi režim toplotnega otoka v Ljutomeru.
Ključne besede: toplotni otok, mestna klima, temperatura zraka, Ljutomer, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 945; Prenosov: 67
URL Povezava na celotno besedilo

50.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici