| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Vpliv oblačila na toplotno fiziološko udobje človeka pri različnih obremenitvah in klimatskih pogojih
Jelka Geršak, Dragana Grujić, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Udobnost pri nošenju je pomembno merilo pri vrednotenju kakovosti določenega oblačila med uporabo. Oblačilo mora omogočiti določeno toplotno izolacijo, ustrezno stopnjo prepustnosti vlage in dobro ventilacijo, da bi lahko bila zagotovljena optimalna toplotna regulacija človeškega telesa. Rezultat uravnoteženih interakcij v sistemu »človek-klima-oblačilo« se izraža v udobju pri nošenju oblačila. V prispevku je podan vpliv oblačila na toplotno fiziološko udobje človeka pri različnih obremenitvah in različnih klimatskih pogojih na podlagi eksperimentalno določenih toplotno fizioloških veličin, kot so: srednja temperatura kože, srčna frekvenca in količina evaporiranega znoja.
Ključne besede: tekstilna industrija, oblačila, občutek udobja, termofiziološko udobje, temperatura kože, srčna frekvenca, evaporiran znoj, fiziološki parametri
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 554; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (555,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

22.
Dinamika temperature jedra bolnikov med splošno anestezijo pri uporabi konduktivnega segrevanja in zaščite pred sevanjem
Nina Preložnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Hipotermija med operativnim posegom je razširjen problem po svetu in je definirana, kot temperatura jedra, ki znaša manj kot 36 °C. V operacijskem okolju je veliko dejavnikov, ki vplivajo na znižanje telesne temperature, zato to postane izziv predvsem pri obsežnejših in dolgotrajnejših operativnih posegih. V izogib posledicam hipotermije, je namen magistrskega dela ugotoviti, ali kombinacija ogrevalnih metod, kot so: konduktivno segrevanje z zračnimi toplotnimi blazinami, dajanje toplih in ogrevanih tekočin med operativnim posegom in pokrivanje bolnika s folijo, zmanjša topotne izgube pri bolniku. Metode: V empirični kvantitativni raziskavi smo izbrali namenski vzorec devetih bolnikov. Pogoj za vključitev v raziskavo je bil vsaj 2 uri trajajoč operativni poseg. Bolnike smo ogrevali in jim tekom operativnega posega merili telesno temperaturo preko urinskega katetra. Ob prihodu in odhodu bolnika v operacijsko dvorano smo izmerili temperaturo tudi timpanično. S statističnim Wilcoxonovim testom predznačenih rangov za en vzorec smo primerjali dobljene vrednosti z obstoječo literaturo. Rezultati: V vzorcu je bilo 5 žensk in 4 moški. Povprečno so bili stari 59 let, indeks telesne mase je povprečno znašal 25 ter operativni posegi so povprečno trajali 3 ure. V prvi fazi je bil povprečen padec temperature - 0,6 °C. V drugi fazi je po dveh urah padec - 0,7 °C, po treh urah - 0,8 °C ter po štirih urah - 0,7 °C. V tretji fazi pa je povprečen padec - 0 ,6 °C. Interpretacija in razprava: Splošno lahko zaključimo, da naprave za ogrevanje in drugi pripomočki pripomorejo k ohranjanju telesne temperature bolnikov. V primerjavi z drugimi, že izvedenimi raziskavami, se nahajamo na sredini, po merilu uspešnosti ohranjanja temperature. Največje izgube toplote se kažejo v drugi fazi, kjer je metabolizem manjši od izgub toplote. Možnost za izboljšave je še v regulaciji temperature v operativni dvorani in v uvedbi predgretja bolnika pred operativnim posegom. V prihodnje bodo še potrebne raziskave na tem področju, da se dokaže, kako stopnja ogretosti bolnika vpliva na operativni poseg, pooperativno okrevanje in izid zdravljenja.
Ključne besede: ogrevanje bolnika, operativni poseg, anestezija, predgretje, temperatura in zdravstvena nega
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 982; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (761,06 KB)

23.
Razvoj NiCu nanodelcev z različnimi funkcionalnimi oblogami
Barbara Kaker, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja sintezo superparamagnetnih nanodelcev sestave Ni67,5Cu32,5, s sol-gel metodo, v različnih funkcionalnih oblogah iz silike. Namen magistrskega dela je bila modifikacija površine oz. prevleke nanodelcev s funkcionalnimi skupinami preko in situ uporabe prekurzorja tetraetil ortosilikata (TEOS) oz. kombinacije tega s prekurzorji (3-aminopropil) trietoksisilan (APTES), feniltrietoksisilan (FTES), viniltrietoksisilan (VTES) in bis-1,2-(trietoksisilil) etan (BTSE). Za nastanek končnih magnetnih nanodelcev smo vzorce homogenizirali v peči Bosio in reducirali nastale okside v cevni peči pri 850 °C in času 6 h v inertni atmosferi Ar/H2. Želeli smo oceniti vpliv uporabe različnih funkcionalnih prekurzorjev na osnovne lastnosti nanodelcev in proučiti razlike v površini oz. funkcionalnosti prevlek. Ni67,5Cu32,5 nanodelce smo okarakterizirali z različnimi analiznimi tehnikami. Kemijsko sestavo nanodelcev smo določili z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG) in FTIR spektroskopijo. Potrdili smo odsotnost nemagnetnih oksidov v vzorcih in prisotnost obloge iz silike. S termogravimetrično analizo (TGA) smo določili Curiejeve temperature (Tc) in opazovali termični razkroj nanodelcev. Različno oblečeni nanodelci izkazujejo odstopanja v Tc, ki so z dodatno optimizacijo primerne za namene magnetne hipertermije. S transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) smo ugotovili, da so nanodelci sferični in monodisperzni v matrici silike. Nanodelci so veliki med 5 nm in 20 nm. Z magnetnimi meritvami smo določili pričakovano magnetizacijo delcev, ki je odvisna od njihove velikosti ter vrste in debeline uporabljene prevleke. Z BET analizo smo proučevali specifično površino in poroznost, ki se je prav tako spreminjala glede na razlike v funkcionalnih prekurzorjih. Meritve stičnih kotov na vzorcih nanodelcev, pripravljenih v obliki tankega filma, nakazujejo prisotnost funkcionalnih skupin na površini delcev, ki vplivajo na spremembe v hidrofilnosti oz. hidrofobnosti prevleke. Sintetizirani Ni67,5Cu32,5 nanodelci so potencialno uporabni pri terapevtski hipertermiji in razvoju nanozdravil. Ugotovili smo, da lahko s pripravo funkcionalnih oblog do določene mere spreminjamo karakteristike NiCu nanodelcev.
Ključne besede: NiCu nanodelci, sol-gel, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, silika prekurzor, funkcionalna prevleka
Objavljeno: 21.04.2017; Ogledov: 1173; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

24.
Zagotavljanje hladnih verig v podjetju Mesnine Žerak d.o.o.
Nataša Frlež, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Zagotavljanje hladnih verig v podjetju Izvajanje hladnih verig zahteva dobro logistično organizacijo in usposobljen kader in zahteva povezavo med seboj, da živila tečejo v kontinuirani verigi od pošiljatelja do prejemnika, saj je bistvenega pomena, da se veriga ne prekine. Hladna veriga mesa in mesnih izdelkov je zelo ozko področje, ki pomeni vzdrževanje predpisane dovolj nizke temperature živil, da ohranimo varnost in čim boljšo kakovost živil v celotni živilski verigi; od proizvodnje, transporta, skladiščenja do končnega kupca; doslednost je potrebna od začetka do konca. Do prekinitve hladnih verig pride najpogosteje pri njegovi manipulaciji in transportu. Zato mora celotna oskrbovalna veriga načrtovana do najmanjše podrobnosti, saj v nasprotnem primeru lahko pride do prekinitve hladnih verig in s tem privede do pokvarite blaga. Nadzor nad hladno verigo mora biti potrebno nadziran in dokumentiran, saj le tako dokazujemo zagotavljanje neprekinjene hladne verige.
Ključne besede: hladne verige, temperatura, transport, manipulacije
Objavljeno: 06.12.2016; Ogledov: 712; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

25.
Vpliv temperature na pigmentacijo in velikost telesa larv volkca vrste Euroleon nostras
Sanja Panič, 2016, magistrsko delo

Opis: Spreminjajoče se okolje vpliva na osebke, ki v njem živijo. Temperatura je eden izmed ključnih dejavnikov, ki je za organizme pomemben in v okolju tudi zelo spreminjajoč. Temperatura vpliva na biokemične in fiziološke procese v organizmih. Vpliv temperature je še posebej pomemben pri eksotermnih organizmih, katerih telesna temperatura je odvisna od temperature okolice. V magistrski nalogi smo želeli preveriti vpliv temperature na velikost in pigmentiranost telesa ter razvoj in aktivnost larv vrste E. nostras. Ugotovili smo, da so larve prvega in drugega larvalnega stadija aktivne najdlje časa, kar pomeni, da so čez zimo v mirovanju najkrajši čas, medtem ko so larve tretjega larvalnega stadija v diapavzi najdaljši čas. Ugotovili smo, da se kaže počasnejši razvoj larv, ki smo jih gojili pri nižjih temperaturah v primerjavi z larvami gojenimi pri višjih temperaturah. Prav tako so se pokazale razlike v pigmentaciji larv. Larve gojene pri nižjih temperaturah so imele dorzalno stran glave in protoraksa temnejše obarvane kot larve gojene pri višjih temperaturah.
Ključne besede: Euroleon nostras, temperatura, obarvanost, hitrost razvoja, aktivnost
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 753; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

26.
Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus (L.)) in z njim povezana subkortikalna entomofavna navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) v altimontanskem pasu Slovenije
Jan Podlesnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, je ekološko in ekonomsko pomembna vrsta v evropskih gozdovih. Z ekološkega vidika je pomemben, ker predstavlja prvo stopnjo v dekompoziciji oslabele ali bolne smreke. Kot drevesni parazit pa povzroča veliko ekonomsko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj vplivajo abiotski dejavniki, kot je npr. temperatura, in tudi biotski dejavniki, kot je debelina skorje, predvsem pa lubadarjevi plenilci in parazitoidi. Raziskava je bila izvedena v altimontanskem pasu Slovenije (Pohorje), kjer je v gozdovih precej smreke in kjer so potencialna območja za pojavljanje množičnih napadov I. typographus. Ugotavljali smo vpliv temperature na naselitev podrte smreke in hitrost razvoja vrste I. typographus. Poleg tega smo analizirali združbo, ki naseljuje skorjo sveže podrte smreke, kar je posledica predhodne naselitve osmerozobega smrekovega lubadarja. Preverjali smo, kateri so glavni plenilci in parazitoidi vrste I. typographus. Preverjali smo vpliv nadmorske višine (temperature), tipa gozda in leta vzorčenja na gostoto naselitve vzorčnih dreves s podlubniki ter njihovimi plenilci in parazitoidi, kot tudi na diverziteto omenjenih skupin. Poleg tega smo ugotavljali vpliv naravnih sovražnikov na populacijo vrste I. typographus. Povprečne dnevne temperature v obdobju od sredine maja do konca avgusta se na naših lokacijah gibljejo med 13,1 in 15,5 °C. Debelina skorje vzorcev je bila med 4 in 7 mm. Ugotovili smo, da se temperatura v mikrohabitatu, ki ga naseljuje preiskovana vrsta, od temperature zraka v okolici razlikuje za do 3 °C. Tudi med mikrolokacijami na enem drevesu obstajajo razlike do 2,3 °C, ki so posledica različne ekspozicije in osenčenosti različnih delov debla. Osmerozobi smrekov lubadar izbira dele skorje z višjo temperaturo in se v takšnih mikroklimatskih razmerah tudi hitreje razvija (pozitivna korelacija med temperaturo in številom odraslih I. typographus). Povprečna vsota efektivnih temperatur, ki jo potrebuje za zaključek generacije, znaša 661 stopinj dni. Ugotovili smo tudi, da število osebkov I. typographus pada z naraščanjem debeline skorje, kar pa ni bilo statistično značilno. Na lokaciji Kladje (nadmorska višina 1304 m) je v letu raziskave osmerozobi smrekov lubadar razvil eno generacijo. Razvoj je trajal od 60 do 86 dni (povprečno 73 dni). Našli smo 62 vrst, ki naseljujejo podrto smreko v prvem letu naseljevanja. Od tega je bilo 9 vrst podlubnikov, 12 vrst parazitoidov in 27 vrst plenilcev podlubnikov. Najštevilnejša vrsta je bila I. typographus s 5216 osebki. Identificirali smo plenilski in parazitoidni kompleks omenjene vrste. Najpomembnejši plenilci so Thanasimus formicarius (Coleoptera) (83 osebkov) in vrste iz rodov Medetera (88 osebkov) in Lonchaea (170 osebkov) (Diptera). Daleč najpogostejši parazitoid je bil s 1072 osebki Roptrocerus xylophagorum (Hymenoptera). Ugotovili smo še, da se je število plenilcev in parazitoidov v drugem letu raziskave povečalo. Pokazalo se je tudi, da je diverziteta parazitoidov nižja na višjih nadmorskih višinah in v smrekovi monokulturi. I. typographus izletava iz skorje sočasno z najpogostejšim parazitoidom R. xylophagorum, medetem ko plenilci izletijo z enotedenskim zamikom. Plenilci in parazitoidi pomembno vplivajo na populacijo I. typographus, saj jo v prvem letu raziskave zmanjšajo za 40 %, v drugem pa celo za 68 %. 50-odstotno k smrtnosti prispevajo plenilci, 12-odstotno pa parazitoidi.
Ključne besede: podlubniki, Scolytinae, Ips typographus, temperatura, plenilci, Thanasimus formicarius, parazitoidi, Hymenoptera
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1533; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (6,07 MB)

27.
Avtomatiziran valilnik jajc
Žiga Fras, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje celotno izgradnjo in delovanje valilnika jajc perutnine. V njem je opisan postopek zasnove konstrukcije valilnika, izdelave sestavnih delov ter povezave ključnih gradnikov, s katerimi zagotavljamo ustrezne pogoje. Glavni namen izdelave je težnja k učinkovitemu valjenju kokošjih ter račjih jajc v umetno ustvarjenih pogojih, pri čemer je naprava popolnoma avtomatizirana. Glede na zahteve po točno določenih pogojih v valilniku zasnujemo sistem za najlažje doseganje točnih rezultatov pri meritvah in uravnavanju parametrov ter čim manjše odstopanje od želenih vrednosti. Ideji najprej sledi gradnja zunanje konstrukcije ter izgradnja in sestavljanje sestavnih delov. Nato je na vrsti umeščanje delov glede na njihovo vlogo ter optimalno zamišljen potek delovanja. Sledi povezava električnih komponent s krmilnikom. Praktični del se zaključi z izdelavo krmilnega programa, testiranjem ter analizo rezultatov. Vmes so prikazane izboljšave določenih sestavnih delov in programske sheme. Rezultat je popolnoma avtomatiziran valilnik, prilagodljiv za valjenje več vrst perutnine. Zahvaljujoč programabilnemu krmilju je sistem nadzora primeren za druge aplikacije za merjenje in uravnavanje temperature in vlage. Zgradba omogoča širitev valilnih pladnjev v višino z namenom valjenja večje količine jajc.
Ključne besede: Valilnik, krmilje, temperatura, vlaga, valilni pladenj, krmilni program.
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 2561; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (5,05 MB)

28.
Določitev temperaturnega procesnega okna za kovanje vijakov iz nerjavnega jekla
Gregor Ortl, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema področje vročega kovanja cilindričnih vijakov z notranjim vtiskom (inbus) iz nerjavnega jekla. Predstavljen je sodoben način izdelave vijakov, kjer je podrobno opisan načrt raziskave. Zbrani in ovrednoteni so podatki meritev temperatur surovcev za kovanje, narejeni so natezni preskusi vijakov in določeni sta temperaturni procesni okni za enostopenjsko oziroma dvostopenjsko kovanje. Prikazane so tudi simulacije kovanja in metalografske preiskave.
Ključne besede: vijak, temperatura kovanja, nerjavno jeklo, natezni preskus, mikrostruktura.
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 965; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

29.
MERITEV PORAZDELITVE TEMPERATURE V VGRADNI PEČICI PRI UPORABI SISTEMOV Z VEČ GRELI
Božidar Pobirk, 2016, diplomsko delo

Opis: Za temo diplomskega dela smo se odločili izvesti meritev razporeditve temperature po pečniškem prostoru na vseh nivojih pečenja in s kombinacijo sistemov, ki uporabljajo več grelnih elementov. Do sedaj se tudi pri uporabi več grelnih elementov, ti vklapljajo hkrati (sočasno) in to s ciklom, ki ni krajši od ene minute. Pri uporabi več grelnih elementov hkrati namreč obstaja možnost krmiljenja vsakega električnega grelca posebej z ločenimi releji na krmilnem modulu. Za večtočkovno merjenje temperature smo izdelali žični model in program v okolju LabVIEW, ki sta dobrodošlo orodje za nadaljnje analize temperatur v pečniških prostorih, pečic različnih proizvajalcev.
Ključne besede: temperatura, pečniški prostor, enakomernost
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1203; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

30.
Varnostna oprema malih kurilnih naprav
Boštjan Lipar, 2016, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu je narejen povzetek varnostne opreme za male kurilne naprave. Predstavljen je standard SIST EN 303-5:2012 Kotli za gretje – 5. del v delih, ki se navezuje na varnost in varnejše delovanje. Varnost malih kurilnih naprav je tesno povezana tudi s standardom SIST EN 12828 Ogrevalni sistemi v stavbah – Projektiranje toplovodnih ogrevalnih sistemov, v katerem so navedene varnostne zahteve za celoten sistem ogrevanja, katerega del je mala kurilna naprava kot generator toplote in vsa pripadajoča varnostna oprema. Izpostavljeno je tlak v sistemu in temperatura kurilne naprave. Navedeni so primeri varnostne opreme ter primeri dimenzioniranja ali izračun. Napredek na biomasnih kotlih se je skozi leta zelo povečal v smislu izkoristkov, hkrati pa tudi na področju varnosti, kar kažejo vedno previdnejše zahteve obnovljenih standardov, kar pa je z vidika varnosti dobrodošlo.
Ključne besede: varnostna oprema, mala kurilna naprava, tlak v ogrevalnem sistemu, temperatura v ogrevalnem sistemu, biomasa
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 942; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici