| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
91.
SINTEZA NANODELCEV CuNi V REVERZNIH MICELAH ZA UPORABO V MAGNETNI HIPERTERMIJI
Janko Schmidt, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil poiskati parametre sinteze z metodo obarjanja v reverznih micelah oz. mikroemulzijah in nadaljnje obdelave, ki bi dajali CuNi magnetne nanodelce, za uporabo v magnetni hipertermiji. Z uporabo titracijske metode in ternarnih faznih diagramov smo preverili obmocja stabilnosti mikroemulzij, ki vsebujejo prekurzorje, potrebne za sintezo. Sintetizirali smo CuNi magnetne nanodelce razlicnih sestav, katere smo nadalje termicno modificirali. Vzorcem smo dolocili velikost delcev in jih kvalitativno analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). S termogravimetricno analizo (TGA) smo vzorcem dolocili Curiejevo temperaturo (Tc). Morfologijo nanodelcev smo preucili s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Na koncu smo izvedli še magnetne meritve na magnetometru z vibrirajocim vzorcem (VSM). Oblika histerezne krivulje kaže, da imajo sintetizirani, "as prepared", delci vzorca množinske sestave Cu30Ni70 histerezno zanko z majhno koercitivnostjo. Morfologija sintetiziranega vzorca je kazala na mocno aglomeracijo delcev. Ta vzorec, ki smo ga nadalje termicno izotermno obdelovali tri ure na 500 °C v Ar/H2 atmosferi, je imel željeno Curiejevo temperaturo 45 °C. Tako pripravljen vzorec bi bil najbolj primeren za uporabo v magnetni hipertermiji. Iz rezultatov sklepamo, da so potrebne dodatne raziskave v smeri zmanjšanja aglomeracije med sintezo delcev.
Ključne besede: reverzne micele, magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, kemijsko soobarjanje, magnetna hipertermija
Objavljeno: 14.07.2011; Ogledov: 2220; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (5,28 MB)

92.
TEMPERATURA VODNIKA DALJNOVODA V ODVISNOSTI OD TOKOVNE OBREMENITVE IN VPLIVA OKOLJA
Damjan Deželak, 2011, diplomsko delo

Opis: V Slovenskem elektroenergetskem sistemu se za prenos električne energije v 400 kV omrežju uporablja vodnik Al/Je 490/65. Temperatura uporabljenega vodnika daljnovoda v obratovanju predstavlja enega izmed osnovnih mejnih pogojev za obratovanje daljnovoda. Dopustno segrevanje namreč ne sme preseči dovoljene vrednosti, ker vpliva na poslabšanje mehanskih lastnosti vodnika in povese. V diplomski nalogi je teoretično raziskana možnost povečanja tokovne obremenitve daljnovoda glede na spreminjanje zunanjih dejavnikov in sicer temperature okolice, vetra in sonca. Osredotočili smo se predvsem na ugotovitve CIGRE, ki so upoštevane v izračunih v programskem paketu MATLAB.
Ključne besede: elektroenergetski sistemi, daljnovod, temperatura vodnika, poves vodnika
Objavljeno: 17.05.2011; Ogledov: 2217; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

93.
SINTEZA NANODELCEV Cu-NI ZA UPORABO V MAGNETNI HIPERTERMIJI
Jasmina Erker, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kateri način sinteze, bi bil bolj primeren za pripravo magnetnih nanodelcev Cu-Ni z ustrezno sestavo za nadaljno uporabo pri pripravi magnetnih tekočin, uporabljenih v magnetni hipertermiji. Nanodelce smo sintetizirali s pomočjo mletja in mikroemulzij. S pomočjo rezultatov rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo ocenili velikost nanodelcev CuNi in kvalitativno karakterizirali vzorce. S termogravimetrično analizo (TGA) smo pri kontroliranem segrevanju določali Curiejevo temperaturo vzorcev. Morfologijo nanodelcev smo preučevali s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Na koncu so bile izvedene še magnetne meritve z VSM magnetometrom. Optimalna Curijeva temperatura (Tc) 45°C je bila izmerjena pri vzorcu sestave: Cu27,5Ni72,5, ki smo ga pripravili z mletjem. Magnetne meritve so pokazale, da vzorci nimajo koercitivnosti, kar kaže na superparamagnetne lastnosti magnetnih delcev. Morfologija nanodelcev posneta s pomočjo TEM, nam kaže manjše zaglomerirane delce, ki ležijo na večjih ploščicah. Nanodelci vzorca Cu27,5Ni72,5 , ki smo ga sintetizirali z mletjem, bi bili torej najbolj primerni za uporabo v magnetni hipertermiji.
Ključne besede: mehansko mletje, metoda mikroemulzij, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, magnetni nanodelci
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2707; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

94.
Vpliv nadmorske višine na razvojne faze ter kemijski sestav grozdja in vina sorte 'Sauvignon'
Maja Ogrizek, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 smo v Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pri sorti 'Sauvignon' preučevali vpliv nadmorske višine na razvojne faze ter kemijski sestav grozdja in vina. Merili smo temperaturo zraka, grozda in lista na vzhodni in zahodni strani vrste, na dveh različnih nadmorskih višinah. Na vsakem merilnem mestu je bilo opravljenih 10 meritev vsake pol ure. Največja razlika v temperaturi zraka v vinogradu (3,7 °C) je bila 13. 8. 2009 ob 10.30 uri, zgoraj 29 °C, spodaj 32,7 °C. Največja razlika v temperaturi grozdov (15,7 °C) je bila med grozdoma na zahodni strani vrste 13. 8. 2009 ob 10.30 uri, zgoraj 20,9 °C, spodaj 36,6 °C (p = 0,05). Začetek brstenja je bil pri obeh nadmorskih višinah 9. aprila. V spodnjem delu vinograda je bila večja vsebnost sladkorja in manjša vsebnost skupnih titracijskih kislin ter večja pH vrednost. Po trgatvi (29. 9. 2009) je imel grozdni sok iz spodnjega dela vinograda za 3 °Oe več sladkorja in 0,8 g/l manj skupnih titracijskih kislin. Vino iz spodnjega dela vinograda je vsebovalo 0,6 vol. % več alkohola (13,3 vol. %), 0,7 g/l manj skupnih titracijskih kislin (6,8 g/l) in 1,6 g/l več reducirajočih sladkorjev (3 g/l).
Ključne besede: vinska trta, nadmorska višina, temperatura, sladkor, kisline
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1940; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (805,86 KB)

95.
VPLIV RAZLIČNO OBARVANIH TULCEV IN ČRNE FOLIJE NA TEMPERATURO ORGANOV VINSKE TRTE TER KOLIČINO IN KAKOVOST GROZDJA SORTE 'SAUVIGNON'
Nataša Breznik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2005 in 2006 smo na UC za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv različno obarvanih tulcev in črne PVC folije na temperaturo posameznih organov ter količino in kakovost grozdja vinske trte Vitis vinifera L. 'Sauvignon'. V letu 2005 je bilo največje povprečno število jagod na grozd in največja masa pecljevine pri trsih, ki so imeli deblo obdano z belo-črnim tulcem, prostor v vrsti pa je pokrivala črna PVC folija. Najmanjšo maso jagod na grozd so imeli trsi, pri katerih je bil prostor v vrsti pokrit s črno PCV folijo, debla trsov pa so bila obdana s črnimi tulci. Najmanjšo pH vrednost smo izmerili pri kontrolnih trsih, največjo pa pri trsih, kjer je deblo obdajal belo-črni tulec, prostor v vrsti pa je pokrivala črna folija. Popoldan so bile na socvetju največje razlike med obravnavanjem s folijo v vrstnem prostoru in črnim tulcem na deblu (29,8 °C) in obravnavanjem s črnim tulcem na deblu, brez folije v vrstnem prostoru (22,9 °C). Povprečna masa vseh grozdov na trs v letu 2006 je bila za 651 g večja pri obravnavanju z belimi tulci na deblu in s folijo v vrstnem prostoru, v primerjavi s kontrolnimi trsi, brez folije v vrstnem prostoru.
Ključne besede: : vinska trta / tulci / črna PVC folija / temperatura / 'Sauvignon'
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2367; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (822,54 KB)

96.
KAKO Z UČENCI SPREMLJATI VREME IN KLIMATSKE SPREMEMBE V REGIONALNEM OKOLJU
Janja Vodušek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, kako lahko z učenci na razredni stopnji merimo fizikalne količine, ki določajo stanje vremena, ter na podlagi obdelave podatkov spremljamo klimatske spremembe v regionalnem okolju. Klimatske spremembe v obliki ekstremnih vremenskih pojavov predstavljajo danes vse večjo grožnjo našemu planetu. Ker se klimatske spremembe, v smislu spreminjanja temperature ter količine in vrste padavin, odražajo različno glede na posamezne regije, smo se v diplomskem delu osredotočili za spremljanje klimatskih sprememb na območje Maribora. Predstavili smo rezultate merjenj, pridobljenih na Agenciji RS za okolje. Grafično smo prikazali povprečne januarske, julijske in letne temperature ter povprečno količino padavin v Mariboru. Predstavljeni podatki so osnova za nadaljnjo dolgoročno spremljanje klimatskih sprememb z učenci, kjer poleg eksperimentalnega dela, dajemo poudarek tudi na obdelavi podatkov. V okviru eksperimentalnega dela smo prikazali postopek izdelave vremenske hišice in dežemera, v smislu obdelave podatkov pa smo pripravili tabele in grafe, kamor lahko učenci vpisujejo podatke ter rišejo histograme in kolačnike. Izdelali smo tudi podlago za prikaz podatkov, ki smo jo razdelili na tri dele. V prvem delu je tabela za mesečno merjenje temperature, količine padavin ter stanja vremena. Drugi del predstavlja mesečno merjenje, tretji del pa letno povprečje, ki ga zabeleži posamezna generacija učencev. Predstavljeni rezultati bodo učencem služili za dolgoročno spremljanje klimatskih sprememb v regionalnem okolju.
Ključne besede: vreme, klimatske spremembe, temperatura, padavine, vremenska hišica, dežemer
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2957; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (13,70 MB)

97.
VROČINSKI KRČI PRI OTROKU, OSKRBA NA TERENU IN TRANSPORT
Marko Miklič, 2010, diplomsko delo

Opis: Vročinski krči so najpogostejša oblika cerebralnih krčev pri otrocih, pojavijo se pri 2-5 % vseh otrok med starostjo 6 mesecev in 6 let pri povišani telesni temperaturi. Najpogosteje so vzrok okužbe dihal, prebavil ali vnetje srednjega ušesa ter druga infekcijska stanja. Ključno je razlikovanje med vročinskimi krči in krči ob okužbi centralnega živčevja, saj sta zdravljenje in prognoza obeh stanj bistveno drugačna. Velika večina krčev je enostavnih. Če krči trajajo dlje kot 15 minut, so parcialni, jih spremljajo fokalni nevrološki izpadi oziroma se ponovijo znotraj 24 ur, govorimo o zapletenih vročinskih krčih. Redka oblika je vročinski epileptični status, ki je lahko tudi smrten. Sicer krči praviloma izzvenijo sami od sebe in nimajo posledic. Reakcija staršev ob povišani telesni temperaturi pogosto privede do prehitrega zniževanja temperature, ki je pomemben obrambni mehanizem organizma. Metode zniževanja so fizikalne in medikamentozne. Pri vročinskih krčih je pomembno, da starši ostanejo mirni, otroka namestijo v ustrezen položaj in ga opazujejo do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči, če je le-ta potrebna. Pri nujni medicinski pomoči je bistvenega pomena kvaliteten sprejem klica, ki ekipi zagotovi zadosten vir podatkov in s tem boljšo pripravo na samo intervencijo. Pomembno je dobro poznavanje pripomočkov za oskrbo otrok, ki jih imamo na voljo. Sam transport, in pa predaja v bolnišnici, naj bi potekal po usklajenem protokolu. Zavedati se je potrebno, da je otrok v takšni situaciji zelo prestrašen in da mu pravilen pristop zdravstvenega osebja, in tudi prisotnost staršev, zmanjša stres, ki ga doživlja. V empiričnem delu diplomske naloge smo s pomočjo anketirancev, ki so obiskali razvojno ambulanto in otroški dispanzer Zdravstvenega doma Krško, izvedli raziskavo na temo seznanjenosti staršev o povišanju telesne temperature in vročinskih krčev. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu marcu 2010, je sodelovalo 60 staršev, ki so odgovorili na 14 anketnih vprašanj. Anketo smo izvedli anonimno, uporabili smo deskriptivno metodo dela. Rezultate smo analizirali in predstavili v obliki grafov.
Ključne besede: vročinski krči, otrok, povišana telesna temperatura, enostavni, kompleksni, status epileptikus, oskrba na terenu, transport
Objavljeno: 06.10.2010; Ogledov: 3265; Prenosov: 781
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

98.
VODENJE TEMPERATURE POVRATNEGA VODA UPLINJEVALNEGA KOTLA NA LESNA POLENA
Andrej Knuplež, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema analizo, modeliranje in načrtovanje vodenja temperature povratnega voda uplinjevalnega kotla na lesna polena. Za doseganje maksimalnega toplotnega izkoristka in popolnega zgorevanja lesne biomase mora uplinjevalni kotel delovati v svojem optimalnem delovnem področju. To pomeni konstantno proizvodnjo toplotne energije ne glede na potrebe sistema ogrevanja. Zato je v sistem ogrevanja vgrajen hranilnik toplote, ki akumulira višek proizvedene toplotne energije, ki jo lahko sistem ogrevanja porablja, ko kotel toplotne energije ne proizvaja. V diplomskem delu je opisan način povezave med uplinjevalnim kotlom na lesna polena in hranilnikom toplote. Temperatura povratnega voda kotla mora presegati kritično vrednost, ki še ne povzroča kondenzacije dimnih plinov. Zato je v povezavo med kotlom in hranilnikom toplote vgrajen sistem za mešanje hladnega medija iz hranilnika in vročega medija iz kotla, za katerega je bilo izvedeno načrtovanje in izvedba sistema vodenja.
Ključne besede: regulacije, sistemi ogrevanja na lesno biomaso, uplinjevalni kotel na lesna polena, temperatura povratnega voda, mešalni ventil, enofazni sinhronski motor
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 3723; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (5,68 MB)

99.
AVTOMATSKO UMERJANJE LABORATORIJSKIH SUŠILNIKOV
Anže Šeruga, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo na področju meroslovja v podjetju Cinkarna Celje in predstavlja avtomatizacijo ročnega procesa umerjanja laboratorijskih sušilnikov, ki jih uporabljajo in pregledujejo v podjetju. Avtomatski postopek umerjanja je v primerjavi z ročnim prinesel krajši čas umerjanja in bolj točne rezultate. Temperature, izmerjene na merilnih mestih v prostoru sušilnika, se zapisujejo v datoteko na disku računalnika, njihove trenutne vrednosti pa je mogoče spremljati na grafičnem vmesniku programa. Na grafičnem vmesniku uporabnik pred umerjanjem nastavi število ponovitev meritev in čas med ponovitvami meritev, ki se bodo izvedle. Po koncu umerjanja vse izmerjene vrednosti avtomatsko prenesemo v Excelovo poročilo. Merilni sistem je izveden s strojno in programsko opremo proizvajalca Advantech in temperaturnimi tipali Pt-100 ter je povezan z osebnim računalnikom.
Ključne besede: laboratorijski sušilnik, umerjanje, temperatura, temperaturno tipalo Pt-100
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 1627; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

100.
TEMPERATURA ČLOVEŠKEGA TELESA
Simona Brdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Termoregulacijski center človeškega telesa deluje kot termostat, ki zmanjšuje ali povečuje produkcijo metabolične toplote. Pri temperaturah zunanjega okolja okoli 30 °C se zmanjša temperaturni gradient med okoljem in površino kože, s čimer se zmanjša tudi gradient med jedrom ter lupino človeškega telesa. Oddajanje toplote s prevajanjem in sevanjem je premalo, zato nastopi oddajanje z znojenjem. Visoka relativna vlaga ovira oddajanje toplote z izhlapevanjem znoja. Posledica nezadostnega oddajanja toplote pa je naraščanje notranje temperature, ki zmanjšuje posameznikovo zmogljivost. Človeško telo oddaja toploto predvsem na tri načine, in sicer s sevanjem, s toplotnim prevajanjem in izhlapevanjem znoja ali vode. Kot vsa ogreta telesa tudi organizem oddaja elektromagnetne valove ali pa jih sprejema s sevanjem, vse to pa se dogaja zaradi njegove temperature. V stiku s kožo se zrak v okolici ohlaja ali segreva s toplotnim prevajanjem — kondukcijo. S kondukcijo se toplota odvaja s kože samo takrat, ko je okolje hladnejše od nje, medtem ko se med izhlapevanjem vode in znoja s telesnega površja telo vedno ohlaja in toplota se izrabi kot izparilna toplota za vodo. Te izgube lahko uravnavamo z manjšo in večjo toplotno izolacijo.
Ključne besede: Ključne besede: telesna temperatura, toplota, energija, metabolizem, sevanje, izhlapevanje.
Objavljeno: 13.04.2010; Ogledov: 4275; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (801,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici