1. Regulator temperature s krmilnikom pidMiha Jerebic, 2024, diplomsko delo Opis: Učinkovito vzdrževanje želene temperature je bistveno za zagotavljanje udobja, varnosti in optimalnega delovanja različnih sistemov. V ta namen se uporabljajo regulatorji temperature, ki omogočajo natančen nadzor nad temperaturo in zagotavljajo stabilno delovanje. V nalogi opišemo različne vrste regulatorjev temperature, njihove uporabe ter s tem povezano elektroniko na splošno. Posebno pozornost v nalogi namenjamo regulatorjem s proporcionalno-integracijsko-diferencialnimi krmilniki in kot praktični primer opišemo postopek načrtovanja v programu Altium Designer in izdelavo končnega izdelka v fizični obliki. Delovanje izdelka preverimo tudi z meritvami s pomočjo oscilatorja, ki nam ponudijo vpogled v pomanjkljivosti izdelanega regulatorja in njegove potencialne izboljšave. Ključne besede: regulator temperature, temperatura, tiskanina, PID Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7 Celotno besedilo (3,52 MB) |
2. Eksperimentalna analiza parnega generatorja v kuhinjskih pečicah : diplomsko deloDejan Maljenović, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obsega izvajanje eksperimentalne analize parnega generatorja s področja kuhalnih aparatov. Cilj je izdelava parnega generatorja, ki generira paro in obenem ima ustaljene temperature, ki oscilirajo v določenem območju. Parni generator v kuhinjskih pečicah služi za izboljšan prenos toplote na hrano in delno tudi za vlaženje hrane. Z izvajanjem eksperimentov smo prišli do ugotovitev da pri temperaturi 200 °C in 450 ms trajanju vklopa črpalke imamo paro brez vsebovanja vodnih kapljic. Pri nekaj eksperimentih smo imeli nestabilne temperature ali previsoke temperature. Ugotovili smo tudi na kakšen način lahko reguliramo temperature na ovojih parnega generatorja. Senzor temperature je postavljen na tretji ovoj parnega generatorja, ki se je izkazalo kot najbolj primerno mesto za merjenje temperature in reguliranje programa na osnovi le-te. Ključne besede: Eksperiment, parni generator, kuhinjska pečica, vodna para, temperatura, regulacija Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0 |
3. Spremembe izbranih podnebnih kazalcev in klimatskih tipov v Evropi do konca 21. stoletja : magistrsko deloMatej Meško, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so analizirane spremembe izbranih podnebnih kazalcev in spremembe razporeditev podnebnih tipov od leta 1981 do leta 2100 na podlagi štirih 30-letnih obdobij. V teoretičnem delu sta orisana geografsko in podnebno stanje Evrope, kjer so izpostavljeni ključni dejavniki, ki so vzajemno vplivali na razporeditev podnebnih tipov, v našem primeru po Köppenovi podnebni klasifikaciji. Predstavljeni so tudi naravni in antropogeni vzroki za podnebne spremembe, ki jih že širša stroka vsakoletno bolj raziskuje. Pri tem se uporabljajo različni podnebni modeli in scenariji, ki napovedujejo različne intenzitete sprememb. Delo je nastalo na podlagi podatkov modela MPI-ESM1-2-HR in pesimističnega scenarija SSP-585. Pridobljene podatke iz CHELSA CLIMATE smo oblikovali v orodjih GIS za svoje potrebe ter analizirali spremembe razporeditev podnebnih tipov in sedmih izbranih kazalcev: letne povprečne temperature zraka, povprečne maksimalne temperature zraka, povprečne minimalne temperature zraka, letne višine padavin, dolžine rastnih dob, število dni s temperaturo nad 10 °C in število dni s snežno odejo. Analize so ugotovile spremembe pri vseh kazalcih, pojavile pa so se velike regionalne spremembe v intenzivnosti sprememb. Predvsem zahodni deli celine in tudi osrednji deli so izkazovali manjše spremembe, medtem ko se pri vseh kazalcih izpostavljajo prostori Južne, Severne in Vzhodne Evrope za območja največjih sprememb. Napovedi prikazujejo visok porast temperatur, zmanjšanje padavin, povečanje rastnih dob in števila dni s temperaturo nad 10 °C ter zmanjšanje števila dni s snežno odejo. Kot posledica sprememb kazalcev je tudi sprememba v razmestitvi podnebnih tipov. Na večino Evrope bi se razširili toplejši podnebni tipi, medtem ko bi hladnejši ostali omejeni le na visokogorje in skrajne severne dele celine. Spremembe kazalcev imajo in bodo imele katastrofalne posledice za naravo in človeka. Ključne besede: Evropa, podnebne spremembe, podnebje, temperatura, padavine, Köppen, 21. stoletje. Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 41 Celotno besedilo (3,26 MB) |
4. Spremenljivost dolžine rastne sezone in termalnega časa v Mariboru v obdobju 1971-2020Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, Béla Kobulniczky, Lučka Kajfež-Bogataj, Nataša Pipenbaher, Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Slovenija kljub manjšim mestom ni izjema pri pojavu mestnih toplotnih otokov. Ob višjih temperaturah zraka je v mestih spremenjena tudi vodna bilanca, oboje skupaj pa vpliva na rastne razmere rastlin. Za Maribor smo od leta 1971 do leta 2020 po treh obdobjih in kot celoto analizirali povprečne dnevne temperature zraka, začetek, konec in dolžino rastne sezone ter termalni čas pri različnih temperaturnih pragovih (0, 5 in 10 C). V celotnem obdobju je bila povprečna letna temperatura zraka 10,9 °C, trend naraščanja je statistično značilen (0,46 °C/10 let). Pri temperaturnem pragu 5 °C se je rastna sezona v povprečju začela 8. marca in končala 20. novembra, trajala je 257 dni. Variabilnost med leti je zelo velika (SD = 21 dni), značilen trend dolžine rastne sezone (1,4 dni/10 let) lahko pripišemo tako zgodnejšemu začetku (4 dni) kot poznejšemu koncu (3 dni). Termalni čas je za vse tri temperaturne pragove največji v zadnjem obdobju (1991–2020), za prag 10 °C pa je bilo relativno povečanje največje. Vplive spremenjenih toplotnih razmer na fenološki razvoj moramo upoštevati pri strategijah prilagajanja na podnebne spremembe. Ključne besede: rastna sezona, termalni čas, temperatura praga, Maribor, časovne analize Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 12 Celotno besedilo (1,79 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vloga mejic v kmetijskem prostoru z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer : diplomsko deloTina Lešnik, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na manj raziskano tematiko vpliva mejic na kmetijske površine v Sloveniji, ki jih v prostoru prepoznamo kot linijske pasove lesne in grmovne vegetacije, pojavljajoče se v najrazličnejših kmetijskih ekosistemih. Obravnavali smo vlogo mejic z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer. Primerjali smo gravimetrični odstotek vode v tleh in temperaturo tal ob različnem deležu zasenčenosti kmetijske površine ter različni oddaljenosti od mejice na območju komasacijskega območja Hajdina. V okviru EIP-projekta »Ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih na osnovi ekosistemskih značilnosti« nas je zanimal pomen mejic z vidika kmetijskega pridelovalca, zato sta bila izdelana anketni vprašalnik in obsežen intervju o interesu oziroma stališčih kmetovalcev glede pozitvnih in negativnih vplivov mejic na kmetijsko površino. Izračunali smo delež izgube pridelka in površine ter ga primerjali s finančnim nadomestilom za operacijo MEJ v obdobju 2023–2027. Rezultati kažejo, da delež zasenčenosti kmetijske površine vpliva na talne parametre, kot sta gravimetrični odstotek vode v tleh in temperatura tal na različnih oddaljenostih od mejic, saj je stabilnejši delež zasenčenosti kmetijske površine privedel do stabilnejšega gravimetričnega odstotka vode v tleh in temperature tal. Ugotovljena je bila tudi pozitivna korelacija med gravimetričnim odstotkom vode v tleh in zasenčenostjo kmetijske površine ter negativna korelacija med temperaturo tal in zasenčenostjo kmetijske površine ter med temperaturo tal in gravimetričnim odstotkom vode v tleh na drugih dveh lokacijah. Kmetijski pridelovalci zelo dobro prepoznavajo pozitivne in negativne vplive mejice na kmetijskih površinah, vendar zaradi vpliva zasenčenosti ne prilagajajo izbora kmetijskih rastlin. Finančno nadomestilo v okviru izvajanja operacije MEJ je nižje od izpada prihodka na območju mejice. Ključne besede: mejica, vlaga, tla, pridelek, zasenčenost, temperatura Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 277; Prenosov: 84 Celotno besedilo (3,11 MB) |
6. Izračun povesne verižnice daljnovoda pri različnih klimatskih razmerah : diplomsko deloAleksa Jovičić, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava avtomatsko merjenje klimatskih razmer in analizo njihovega vpliva na poves daljnovoda. Avtomatske meteorološke postaje, ki beležijo podatke o temperaturi, vetru in relativni vlažnosti zraka, so nameščene na dveh 110 kV daljnovodih na relaciji Železnik – Bohinj. V okviru diplomskega dela bomo analizirali podatke meritev in jih primerjali s podatki, pridobljenimi z najbližjih avtomatskih meteoroloških postaj v lasti Agencije Republike Slovenije za okolje. V drugem delu naloge bomo na osnovi pridobljenih meritev izračunali poves daljnovodov ter analizirali, v kolikšni meri razlike v meritvah bistveno vplivajo na končni poves daljnovodov. Ključne besede: elektroenergetski sistem, daljnovod, avtomatska meteorološka postaja, poves vodnika, temperatura okolice Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 337; Prenosov: 77 Celotno besedilo (9,75 MB) |
7. Sinteza fecu magnetnih nanodelcev s planetarnim mikromlinom za uporabo v biomedicinskih aplikacijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTinkara Kovačič, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena sinteza bimetalnih FeCu magnetnih nanodelcev (MND). Uporabili smo prah železa in bakra ter ju z metodo mehanskega mletja v visokoenergetskem planetarnem mikromlinu mleli različno dolgo časa. Namen diplomske naloge je bil pridobiti in preučiti sintetizirane delce, ki bodo z ustrezno Curiejevo temperaturo (TC) uporabni za zdravljenje na področju magnetne hipertermije.
Pri eksperimentalnem delu smo preučevali vpliv treh parametrov, to so masno razmerje med mlevnimi kroglicami in mletim materialom, čas mletja ter vrsta materiala mlevne opreme. Vsem delcem smo s pomočjo termogravimetrične analize (TGA) določili TC in nekatere dodatno okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG). Pri mletju v mlevni opremi iz cirkonijevega dioksida, pod pogoji inertne atmosfere in s kroglicami premera 10 mm, smo najprej spreminjali masno razmerje. Ob tem smo ugotovili, da ima po 10 urnem mletju najnižjo TC zlitina z razmerjem 15:1. S tem razmerjem smo nadaljevali in daljšali čas mletja vse do 35 h. Po 35 h mletja smo s pomočjo modificirane TGA določili TC, ki je znašala 51 °C, kar je najbližje terapevtskemu območju za uporabo v magnetni hipertermiji (41-46 °C). Mletje smo nadaljevali v posodah iz nerjavečega jekla s kroglicami premera 5 mm, tokrat smo mleli v zračni atmosferi. Izvedli smo 10, 15 ter 25 urno sintezo. Vse dobljene TC bimetalne zlitine so bile višje v primerjavi z mletjem v opremi iz cirkonijevega dioksida. Končni rezultat raziskave prikazane v diplomskem delu izpostavlja, da so čas, material mlevne opreme in velikost mlevnih kroglic faktorji z največjim vplivom na lastnosti sintetiziranih FeCu MND. Ključne besede: FeCu, bimodalna zlitina, magnetni nanodelci, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 47 Celotno besedilo (1,64 MB) |
8. Eksperimentalna analiza vezave pomožnih snovi na zdravilno učinkovino : diplomsko deloJan Čokolič, 2023, diplomsko delo Opis: Število bioloških zdravil na trgu hitro narašča, vendar so zaradi zahtevnih procesov izdelave, le-ta draga, zaradi strukturne zapletenosti in z njo povezanih nestabilnosti pa imajo omejen rok uporabe. Vsako biološko zdravilo tako poleg zdravilne učinkovine, proteina, vsebuje tudi različne pomožne snovi, male organske molekule, ki izboljšujejo njeno stabilnost in podaljšujejo rok uporabe. Pomožne snovi lahko aktivno učinkovino zaščitijo na več načinov, med drugim tudi tako da se nanjo direktno vežejo. Najbolj pogoste skupine pomožnih snovi, ki se uporabljajo v formulaciji biofarmacevtskih proteinov, so površinsko aktivne snovi, sladkorji in aminokisline. V diplomskem delu smo eksperimentalno preučili vezavo najbolj pogostih pomožnih snovi z modelnim biofarmacevtskim proteinom. Uporabili smo modelni protein BSA ter PS20, PS80, ArgHCl in saharozo, ki spadajo med pomožne snovi. Spremljali smo spreminjanje sekundarne strukture s CD spektrometrijo, določevali smo temperaturo razvijanja proteinskih vzorcev z metodo DSC, določevali smo temperaturo agregacije z metodo DLS ter stopnjo oligomerizacije proteinskih vzorcev z metodo SEC-HPLC. Ugotovili smo, da ima dodatek pomožnih snovi viden vpliv na stabilnost proteina v vzorcu. Z dodatkom pomožnih snovi se sekundarna struktura proteina začne spreminjat pri višji temperaturi, prav tako z dodatkom pomožnih snovi narastejo temperature razvijanja. Temperatura agregacije se prav tako zviša z dodatkom pomožnih snovi, delež monomerov v vzorcu pa se z dodatkom pomožnih snovi zmanjša, medtem ko se deleža dimerov in večjih agregatov povečata. Največje spremembe smo zasledili pri vzorcih, ki so poleg proteina BSA vsebovali saharozo, ArgHCl ter PS20 in PS80, katerih koncentracija je bila nad CMC. Ključne besede: protein, pomožne snovi, sekundarna struktura, temperatura razvijanja, temperatura agregacije, oligomerizacija Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 542; Prenosov: 77 Celotno besedilo (3,01 MB) |
9. Vpliv razporeditve kablov v kanalu na maksimalno obremenljivost kablovoda : diplomsko deloGoran Vorih, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se na kratko dotaknili slovenskega prenosnega omrežja, opisali smo napetostne nivoje slovenskega prenosnega omrežja kot tudi povezavo s sosednjimi sistemi. Predstavili smo statistiko kablovodov v slovenskem elektroenergetskem omrežju, njen pomen in vlogo v ESS. Podrobneje smo se osredotočili na konstrukcijo srednje napetostnega kabla kot tudi na posamezne dele, ki ga sestavljajo. Predstavili smo enožilni in trižilni energetski kabel, univerzalni energetski kabel in trižilni energetski kabel AXAL – TT PRO 12/24 kV, ki smo tudi modelirali v programskem paketu FEMM in naredili temperaturno ter ekonomsko analizo. Ključne besede: kabel, temperatura, večžilni kabel, FEMM Objavljeno v DKUM: 27.06.2023; Ogledov: 651; Prenosov: 109 Celotno besedilo (2,59 MB) |
10. Analiza mehanskih lastnosti jekel pri povišanih temperaturah obratovanja : magistrsko deloLuka Barbič, 2023, magistrsko delo Opis: Glavni cilj magistrskega dela je analiza mehanskih lastnosti jekel pri povišanih temperaturah obratovanja. Podrobno je predstavljena osnovna zgradba kovin, kristalnih struktur in natezni preizkus, ki je temelj za določanje lastnosti materialov. Natezni preizkus je standardiziran postopek, katerega predpisujeta ISO 6892-1 in ISO 6892-2, ki podajata pogoje za testiranje materialov. Cilj naloge je bil ugotoviti, kako se mehanske lastnosti jekla spreminjajo s povečevanjem temperature, ter kako na mehanske lastnosti jekla vpliva količina železa in ostalih legirnih elementov. Pri določanju vpliva temperature in kemijske sestave na mehanske lastnosti jekla smo izvedli kemijsko analizo vzorcev in natezni preizkus, ki se je izvajal v temperaturnem območju od 90 °C do 250 °C. Ključne besede: jeklo, mehanske lastnosti, natezni preizkus, temperatura Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 52 Celotno besedilo (7,14 MB) |