| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv saharoze, sorbitola in temperature na in vitro rast in ohranjanje ozkolistnega koščca (Berula erecta )
Sanja Oblonšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti za hrambo ozkolistnega koščca (Berula erecta) v tkivni kulturi z upočasnjeno rastjo. Upočasnitev rasti smo poskušali doseči z nižanjem temperature in dodajanjem sladkorjev in sladkornih alkoholov na gojišče MS. Ugotavljali smo vpliv nizkih temperatur (13 °C in 4 °C), različnih kombinacij in koncentracij sorbitola (20, 40 g L-1) in saharoze (30, 40 g L-1) ter svetlobe na viabilnost, rast in barvila ozkolistnega koščca. Spremljali smo različne rastne parametre, vsebnost fotosinteznih barvil in antocianinov. Povišanje koncentracije saharoze ni zavrlo oziroma upočasnilo rasti. Pri 23 ± 2 °C je dodatek 20 g L-1 sorbitola uspešno zavrl rast, dodatek 40 g L-1 sorbitola pa je po dveh mesecih kulture vodil v senescenco rastlin. Hramba Berule erecta pri 13 °C v nobenem tretmaju ni bila učinkovita. Kot najbolj učinkovit način za dolgoročno hrambo B. erecta z minimalno rastjo in visoko viabilnostjo se je izkazala hramba rastlin pri 4 °C v temi.
Ključne besede: počasna rast, Berula erecta, rastni parametri, biokemijski parametri, saharoza, sorbitol, temperatura
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Zapisovalnik podatkov o temperaturi za krušno peč
Tadej Gaber, 2020, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je izdelati elektronsko vezje, ki bo zajemalo podatke o temperature v določenih časovnih intervalih v krušni peči. V programskem okolju Altium Designer smo razvili tiskano vezje, ki vsebuje mikročip ATMEGA32U4, 3 termočlene za merjenje temperature v peči, en temperaturni senzor za merjenje temperature zunaj peči, elektrokemični senzor za merjenje CO ter ostale komponente za potrebno delovanje elektronskega vezja. Za program smo uporabili programsko okolje Atmel Studio 7 in programski jezik C.
Ključne besede: temperatura, temperaturni senzor, zapisovalnik podatkov temperature, krušna peč, baterijsko napajanje, termočleni, ogljikov monoksid, CO senzor
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 238; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

3.
Analiza vpliva manualne terapije, izvedene kot masaža, na površinsko temperaturo pri konjih
Maja Galun, 2020, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako masaža vpliva na površinsko temperaturo telesnih regij konjev – pleče, stegno, križ in prsi. S tem namenom je bil izveden poskus, pri katerem smo želeli s posnetki termografske kamere izmeriti spremembo temperature v štirih telesnih regijah, na katerih je bila izvedena masaža; pleče (leva in desna stran), stegno (leva in desna stran), prsi in križ. V poskus je bilo vključenih šest toplokrvnih konjev, poskus pa je bil izveden v prostorih (boksih) Konjeniškega kluba Kasco Svečina, in sicer v treh ponovitvah. Površinska temperatura konjev je bil izmerjena z uporabo termografske kamere Optris PI 400i. Posnetki so bili izvedeni pred masažo (24 ur in tik pred masažo), takoj po masaži (5, 15, 30 in 60 minut po masaži) in 24 ur po opravljeni masaži. Masažo je izvajala izkušena terapevtka za masažo konjev. Pridobljeni podatki so bili statistično ovrednoteni s programom R (R × 64 3.2.5). Ugotovljeno je bilo, da čas v našem primeru ni imel znatnega vpliva na temperaturo opazovanih telesnih regij, z izjemo predela stegno na desni strani (p = 0,03; α = 0,05). Pri ocenjevanju vpliva zaporedne masaže na temperaturo posameznih telesnih regij je bil vpliv pri 5 % tveganju signifikanten pri vseh obravnavanih predelih, razen pri regiji pleč na desni strani (p = 0,13).
Ključne besede: konj, masaža, termografija, temperatura
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Pridobivanje nanodelcev Mg1+xFe2-2xTixO4 s termičnim razkrojem
Nika Petelinšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili sintezi nanodelcev Mg1+xFe2-2xTixO4 z metodo termičnega razkroja prekurzorskih molekul. Omenjeni nanodelci so primerni za uporabo v temperaturno samoregulativni magnetni hipertermiji in s to metodo še niso bili sintetizirani. S spreminjanjem sestave magnezijevega ferita z vgrajenim titanom lahko vplivamo na njegovo Curiejevo temperaturo. Sinteza s termičnim razkrojem ima pred ostalimi uveljavljenimi metodami pridobivanja nanodelcev to prednost, da omogoča kontrolirano sintezo ustrezno majhnih monodisperznih delcev. Cilj tega dela je bil sintetizirati in okarakterizirati nanodelce Mg1+xFe2-2xTixO4, kjer je x = 0,37, saj so nanodelci s to sestavo v prejšnjih študijah izkazovali ustrezne magnetne lastnosti za uporabo v hipertermiji. Pri sintezi z metodo termičnega razkroja smo uporabili kovinske acetilacetonate kot prekurzorje. Sinteze smo izvajali pri temperaturah 280 °C in 320 °C. Presevna elektronska mikroskopija z elementno analizo je pokazala, da smo pridobili nanodelce magnezijevega ferita, majhne velikosti (8-13) nm in z ozko porazdelitvijo. Vendar pa v materialu ni bilo vgrajenega titana. Na podlagi termične analize prekurzorjev smo ugotovili, da je titanov prekurzor pri pogojih sinteze termično stabilen in razpada pri znatno višji temperaturi kot magnezijev in železov prekurzor. Tako se titan pri uporabljenih pogojih sinteze ne more vgraditi v delce.
Ključne besede: nanodelci, magnetna hipertermija, magnezijev titanov ferit, Curiejeva temperatura, termični razkroj
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 282; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

5.
Različni načini oskrbe vinogradnih tal in njihov vpliv na fizikalne in biološke lastnosti tal
Marko Breznik, 2020, magistrsko delo

Opis: V letih 2014, 2015 in 2016 smo proučevali vpliv različnih načinov oskrbe vinogradnih tal (ozelenitev tal, uporaba herbicidov v vrsti in po celotni površini, zastiranje tal s slamo in plitva obdelava tal v primerjavi s kontrolo − travnik) na maso in število deževnikov (m2) in njihovo razporeditev glede na globino tal. V vseh terminih vzorčenja je bilo najmanjše število in masa deževnikov v herbicidnem pasu, največje pa v večini terminov v ozelenjenih in s slamo zastrtih tleh, razen v prvem letu poskusa (9. 8. in 13. 10. 2014), ko je bilo največje število deževnikov pri uporabi herbicida po celotnem medvrstnem prostoru (268/m2, 218/m2) in pri vzorčenju 13. 6. 2015, ko je bila v tem obravnavanju tudi največja masa. Pri uporabi herbicida po celotni površini in pri plitvi obdelavi tal smo ugotovili trend zmanjševanja števila in mase deževnikov, kar kaže na poslabšanje razmer v tleh zaradi manjše količine odmrlih rastlinskih ostankov, ki predstavljajo glavno hrano za deževnike. Najvišja temperatura (v poletnih terminih vzorčenja > 25°C) in najmanjša vsebnost vode (od 8,9 % do 11 %), v zgornjem horizontu tal (0–15 cm) je bila pri plitvi obdelavi tal ter herbicidu po celotni površini in v vrsti, zaradi večje izpostavljenosti tal sončnemu sevanju. Najnižjo temperaturo tal v poletnem obdobju (med 14,5 °C in 20,4 °C) in največjo vsebnost vode (14,1 %) pa smo izmerili pri zastirki.
Ključne besede: oskrba vinogradnih tal, deževniki, temperatura tal, vsebnost vode v tleh
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 266; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

6.
Pametna razsvetljava s spletnim grafičnim vmesnikom
Klemen Kos, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje enosmerni tokovni sistem za razsvetljavo v hišah ali stanovanjih. Sistem je sestavljen iz elektronskega krmilnega sistema s katerim upravljamo z razsvetljavo po stanovanju. Uporabljen ima spletni grafični vmesnik na katerem lahko opazujemo katere luči so vklopljene, katere so izklopljene ter z njimi tudi upravljamo. Opisan je programski in strojni del razvoja sistema. Izdelali smo prototip, ki izpolnjuje zastavljene cilj. Osnovna plošča pa je sestavljena tako, dam nam kadarkoli dopušča tudi nadgradnjo sistema.
Ključne besede: pametna razsvetljava, mikrokrmilnik, svetloba, napetost, temperatura, vlaga, splet
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 698; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

7.
Vpliv temperature in svetlobe na izbiro habitata osmerozobega smrekovega lubadarja (ips typographus)
Maja Muhič, 2019, magistrsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) v Evropi in Aziji velja za enega najbolj ekonomsko škodljivih organizmov, saj povzroča veliko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj in izbiro habitata vplivajo številni abiotski dejavniki. Podrobne informacije o vplivu teh dejavnikov bodo pripomogle k izboljšanju načrtovanju upravljanja z gozdovi in zmanjšanju števila napadov na živa drevesa. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv temperature in osvetljenosti površine skorje na izbiro habitata I. typographus na samem hlodu. Laboratorijski poskus smo izvedli pod različnimi temperaturnimi in svetlobnimi razmerami. Iskali smo razlike v naselitvi z vrsto I. typographus med osvetljenim in senčnim delom hloda. Hlode smo samo z ene strani osvetljevali z različnima reflektorjema. Pri osvetljevanju s halogenskim reflektorjem smo dobili svetlobni in temperaturni gradient. Pri osvetljevanju z LED reflektorjem pa smo izključili vpliv temperature in dobili zgolj svetlobni gradient. Na podlagi prisotnosti rovnih sistemov smo določili povprečno število in delež naselitve z I. typographus. Ugotovili smo, da je velik delež lubadarjev raje zavrtal v osvetljeni del hloda, kjer je bila temperatura površine skorje višja kot na senčni strani hloda. V pogojih, kjer je temperatura na površini skorje bila po celotnem hlodu enaka, smo ugotovili, da je večina lubadarjev za naselitev prav tako raje izbrala osvetljeno stran. Ugotovili smo tudi, da se je delež naselitve rahlo povečeval z višanjem temperature na površini skorje, kar pa ni bilo statistično značilno.
Ključne besede: podlubniki, Ips typographus, izbira habitata, temperatura, osvetlitev
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 402; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (866,83 KB)

8.
Prepričanja in praksa staršev glede obvladovanja vročine pri predšolskih otrocih
Žiga Korošec, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Vročina je pogost pojav pri otroku do dopolnjenega šestega leta starosti. Neodvisno od otrokove stopnje prizadetosti in prisotnosti spremljajočih simptomov lahko pri starših vzbuja občutek strahu in nemoči, kar lahko vodi v nepremišljeno prakso obvladovanja vročine. Namen raziskave je ugotoviti prepričanja staršev iz splošne populacije glede vročine pri predšolskem otroku in njihovo prakso pri njenem obvladovanju. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedli smo presečno raziskavo z metodo anketiranja, v kateri je sodelovalo 114 staršev. Podatke smo zbrali s pomočjo validiranega anketnega vprašalnika. S pomočjo metode zbiranja podatkov in uporabe statističnih metod, pri čemer smo uporabili deskriptivno in sklepno metodo, smo preverili zastavljeni hipotezi in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: Ugotavljamo, da se starši odločajo za uporabo antipiretikov predvsem z namenom zniževanja povišane telesne temperature ter lajšanja spremljajočih bolečin in nelagodja. Za aplikacijo antipiretika se odločijo, kadar pri otroku izmerijo telesno temperaturo med 38 °C in 39 °C. Za zniževanje vročine pri otroku najraje uporabijo kombinacijo sirupa in svečk. Spoznali smo, da v prepoznavanju neželenih zdravstvenih učinkov ne obstajajo razlike glede na spol. Prav tako ugotavljamo, da pridobljena izobrazba staršev ne vpliva na stopnjo vročine pri otroku, ob kateri se odločijo za aplikacijo antipiretika (p = 0,964). Diskusija in zaključek: Starši imajo dobro znanje in prakso, ki je v skladu z mednarodnimi priporočili, glede obvladovanja vročine pri predšolskem otroku. Vendar pa zaradi premajhnega vzorca anketiranih staršev rezultata ne moremo posploševati.
Ključne besede: Povišana telesna temperatura, znanje, antipiretiki, neželeni učinki, stopnja izobrazbe.
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 461; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (937,41 KB)

9.
Spremljanje razvoja jagodnjaka (fragaria x ananassa duch.) v jesensko – zimskem času
Mitja Lobnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V obdobju 2018/2019 smo v jesensko-zimskem času od septembra do januarja v nasadu jagod v Zrkovcih spremljali razvoj posameznih delov jagodnjaka (Fragaria x ananassa Duch.) sorte 'Clery'. Zanimala nas je dinamika razvoja posameznih delov jagodnjaka v obdobju, ko klimatske razmere ne omogočajo optimalnih pogojev za rast in rastline preidejo v obdobje zimskega mirovanja. Meritve smo izvedli v petih terminih, v vsakem terminu vzorčenja pa smo po sistemu naključnih blokov izbrali 9 rastlin jagodnjaka, jih izkopali in stehtali ter izmerili posamezne dele nadzemnih in podzemnih delov. Spremljali smo povprečno mesečno temperaturo zraka v obdobju izvajanja meritev in temperaturo tal na globini 15 cm na dan vzorčenja. Rezultati so pokazali, da je padec temperature tal s 3,6 °C na 0,2 °C spodbudil rast korenin, medtem ko je nadzemni del jagodnjaka z nižanjem povprečne temperature zraka skozi termine vzorčenja upočasnil rast. V obdobju od septembra do januarja so rastline jagodnjaka pridobivale na masi, vendar je bila do tretjega termina vzorčenja (26. 4. 2018) rast nadzemnega dela rastlin intenzivnejša, kasneje pa je nadzemni del rastline prešel v obdobje mirovanja in se je začela intenzivna rast korenin, ki so dosegle največjo povprečno maso (83,4 g) v zadnjem terminu vzorčenja v januarju.
Ključne besede: jagodnjak, dinamika rasti, razvoj, koreninski sistem, temperatura
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 458; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
Določitev temperaturnih korekcijskih faktorjev inštalacijskega odklopnika ETIMAT P10
Uroš Jazbec, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava potek določanja temperaturnih korekcijskih faktorjev za inštalacijski odklopnik ETIMAT P10 s kombiniranim sprožnikom. Predstavljene so tudi meritve na vzorcih pri različnih temperaturah od -40 do +60 °C ter simulacijski model sprožnika v programskem okolju COMSOL. Na podlagi meritev in simulacij so določeni korekcijski faktorji za posamezne temperature in tipe odklopnikov. Prav tako diplomsko delo obravnava splošno delovanje odklopnika in njegove sestavne dele.
Ključne besede: Inštalacijski odklopnik, ETIMAT P10, korekcijski faktor, temperatura, kombiniran sprožnik
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 562; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici