| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 140
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Validacija RDT orodij za hlajenje baterij
Timotej Cebek, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavil validacijo numeričnih orodij za računalniško dinamiko tekočin na primeru hlajenja baterij. Za primerjavo sem uporabil tri programe: SimScale, Ansys in Solidworks. Najprej sem kratko predstavil teoretično ozadje RDT programov in problematiko hlajenja baterij. Nato sem za vse programe opisal geometrijo, robne pogoje, mrežo in nastavitve simulacij ter priložil ustrezne komentarje. Z grafi sem nato prikazal konvergenco ostankov in ustalitev temperatur. Dobljene rezultate sem primerjal z eksperimentalnimi iz članka »Analysis of Cooling Effectiveness and Temperature Uniformity in a Battery Pack for Cylindrical Batteries«. Glavni parameter, ki sem ga spremljal, je temperatura na izbranih točkah v modelu in je tudi merilo za natančnost simulacije. Pri analizi rezultatov je poudarek na vplivu gostote računskih mrež na natančnost simulacije, predstavil in primerjal pa sem tudi izbrane prereze hitrosti in temperatur v modelu. Na koncu sledi še komentar o natančnosti in ustreznosti uporabljenih programov.
Ključne besede: Validacija, računalniška dinamika tekočin, hlajenje baterij, temperatura
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 120; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
Določitev robnih pogojev za izračun temperaturnih razmer z metodo končnih elementov na primeru varovalčnega ločilnega stikala : magistrsko delo
Anže Jerman, 2021, magistrsko delo

Opis: Pri razvoju nove generacije varovalčnega ločilnega stikala smo se odločili za uporabo 3D simulacij z metodo končnih elementov v programskem paketu Comsol Multiphysic. V omenjenem programu smo želeli izdelati simulacijski model, ki bi omogočal vnos dejanskega 3D modela izdelka, s katerim bi lahko računali temperaturne razmere, ki nastajajo na izdelku pri različnih obratovalnih pogojih. Pri tem smo naleteli na osrednji problem magistrskega dela, uporabe robnih pogojev za prenos toplote s prevajanjem, prestopom in sevanjem. Namen je izdelati simulacijski model varovalčnega ločilnega stikala za analizo dejanskih temperaturnih razmer, kot jih je mogoče izmeriti v elektrotehničnem laboratoriju na izdelku. Pozneje bi bil takšen model uporaben tudi pri izračunih ostalih elektrotehničnih izdelkov za potrebe določitve temperatur med obratovanjem. Z namenom simulacij temperature smo morali ugotoviti postopek, po katerem bi določili robne pogoje za prehajanja toplote glede na električne lastnosti izdelka. Izdelali smo simulacijski model in določili postopek uporabe robnih pogojev prehoda temperature. Primerjalno smo varovalčno ločilno stikalo pomerili tudi v elektrotehničnem laboratoriju ter izmerjene in izračunane podatke primerjali med seboj.
Ključne besede: prehodni pojavi, temperatura, kondukcija, konvekcija, talilni vložek, varovalčno ločilno stikalo, Comsol Multiphysics
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 223; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (5,16 MB)

3.
Analiza trendov vročinskih valov v Pomurju v obdobju 1961-2018
Anja Kisilak, 2021, magistrsko delo

Opis: Delo obravnava vročinske valove na območju Pomurja v obdobju med letoma 1961 in 2018. Na podlagi podatkov meteoroloških postaj Rakičan, Jeruzalem, Lendava, Veliki Dolenci in Podgradje so analizirani trendi vročinskih valov v Pomurju. Vročinski valovi so obravnavani na podlagi povprečnih in maksimalnih temperatur zraka in vročih dni v Pomurju. V prvem delu so zato analizirane povprečne letne in poletne temperature zraka ter povprečne maksimalne letne in poletne temperature zraka v Pomurju. Sledi analiza števila vročih dni na letni, desetletni in mesečni ravni. V osrednjem delu naloge so analizirani vročinski valovi, in sicer število vročinskih valov; trajanje vročinskih valov, ki je analizirano na podlagi števila vročih dni v vročinskih valovih, povprečnega in maksimalnega trajanja vročinskih valov; intenzivnost vročinskih valov, ki je analizirana na podlagi maksimalnih temperatur zraka v vročinskih valovih in kumulativ maksimalnih temperatur zraka v vročinskih valovih; širjenje časovnega okna vročinskih valov in razvoj vremena v času vročinskih valov. V splošnem so v Pomurju vročinski valovi vedno bolj pogosti na letni in desetletni ravni, povečuje se število vročih dni znotraj vročinskega vala in zato se povečuje povprečno trajanje vročinskih valov. Iz desetletja v desetletje se povečuje maksimalna temperatura zraka vročinskih valov, kakor tudi kumulative maksimalnih temperatur, zato so vročinski valovi na obravnavanem območju vse intenzivnejši. V Pomurju vročinski valovi nastopajo v poletnih mesecih, a se časovno okno pojavljanja vročinskih valov širi, saj se pojavljajo vedno bolj zgodaj poleti ali pozno spomladi in vedno kasneje ob koncu poletja oz. na začetku jeseni. V glavnem so trendi vseh kazalnikov vročinskih valov v Pomurju pozitivni, prihaja pa do razlik med različnimi meteorološkimi postajami. Praviloma so višji trendi značilni za meteorološke postaje, ki se nahajajo v termalnem pasu in gosto pozidanih ter naseljenih območjih.
Ključne besede: vročinski val, vroč dan, maksimalna temperatura zraka, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 219; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

4.
Napoved vremena z uporabo strojnega učenja : diplomsko delo
Timi Vovk, 2021, diplomsko delo

Opis: Strojno učenje se vse bolj uporablja za napoved prihodnjih stanj. V diplomskem delu je preizkušenih več modelov strojnega učenja za napoved vremenskih parametrov s ciljem izdelave čim boljšega. Modeli v enem mahu napovedujejo terminsko zračno temperaturo ali globalno sevanje za prvo, dvanajsto in štiriindvajseto uro. Ustvarjenih je več modelov z različno arhitekturo. Ti so naučeni iz obdelanih in urejenih podatkov pridobljenih iz javno dostopnega arhiva vremena ARSO. V ospredju algoritmov nadzorovanega stojnega učenja sta Elastic Net in GRU. Arhitektura za izdelavo GRU modelov je zgrajena na podlagi predlaganih modelov drugih avtorjev. Najbolje se je izkazal model GRU (60, 30, 10).
Ključne besede: nadzorovano strojno učenje, GRU, Elastic Net, temperatura zraka, sončno sevanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

5.
Anaerobna razgradnja hmeljevine glede na različne dodatke - potek temperaturne krivulje ter primerjava vsebnosti rastlinskih hranil pred in po procesu razgradnje : diplomsko delo
Patricija Halužan, 2021, diplomsko delo

Opis: Hmeljevina (trta in listi hmelja), ki ostane po spravilu pridelka hmelja, predstavlja dragocen vir organske mase in hranil za vračanje na kmetijske površine. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo v okviru evropskega projekta LIFE BioTHOP, s katerim vpeljujejo v slovenska hmeljišča biokrožno gospodarstvo, na kmetijah Jelen in Gajšek, po obiranju hmelja v letu 2019 postavili poskus, s katerim smo preučevali proces anaerobne razgrajevanje hmeljevine, prepletene z vrvico iz polimlečne kisline (PLA), z različnima dodatkoma (piščančji gnoj in pripravek iz alg in bentonita) v primerjavi s kontrolo (brez dodatka). V kupih smo spremljali temperaturo v času procesa razgradnje pod črno folijo ter primerjali C/N razmerje in vsebnost hranil na začetku in na koncu procesa po petih mesecih. Temperaturni prag za razgradnjo PLA vrvice in za higienizacijo je bil dosežen v kupu z dodatkom pripravka iz alg in bentonita in v kupu z dodatkom piščančjega gnoja. Kupa hmeljevine, kjer smo dodali piščančji gnoj ali pripravek iz alg in bentonita, sta imela ožje C/N razmerje ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolo. V kupu z dodatkom piščančjega gnoja se je nakazala višja vsebnost fosforja ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolnim kupom in kupom z dodanim pripravkom iz alg in bentonita. Vsebnost kalija se je z anaerobno razgradnjo občutno povišala v vseh kupih. Po kakovostnem razredu in vsebnosti težkih kovin bi bil za gnojenje najprimernejši kup z dodatkom Glenorja. PLA vrvica se je v vseh obravnavanjih z anaerobnim procesom po petih mesecih dobro razgradila.
Ključne besede: hmelj, hmeljevina, anaerobna razgradnja, temperatura, temperaturna krivulja, biomasa
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 224; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

6.
Vpliv razmerja funkcionalnih skupin pri tiol/en polimerizaciji na termomehanske lastnosti produktov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Iztok Majcen, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo sintetizirali visoko porozne polimerne materiale s tiol/en polimerizacijo emulzije z visokim deležem notranje faze (HIP emulzije). Pripravili smo emulzijo tipa voda v olju (V/O), kjer je bil volumski delež vodne faze 75%. Izvajali smo polimerizacijo kontinuirne faze emulzije s fotopolimerizacijo v UV komori. Sintetizirane poliHIPE materiale smo očistili v Soxhletovem aparatu, kjer smo kot topilo uporabili propan-2-ol. Pri sintezi smo uporabili tri kombinacije monomerov TT/1,6-HDDA, tris (2-(3-merkaptopropioniloksil)etil) izocianurat /1,6-HDDA in TMPTMP/1,6-HDDA. Pri vsakem paru monomerov smo sintezo opravili pri treh različnih razmerjih med tiolno in alkensko funkcionalno skupino (1:1, 1:2 in 1:3). Kot vodno fazo smo uporabili raztopino CaCl2 x 6H2O (Wp=1,76g / 100mL H2O). Končne produkte smo okarakterizirali s termogravimetrično analizo (TGA), s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR), z adsorbcijskim porozimetrom, vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) in z elementnim analizatorjem. V tem zaključnem delu so zbrani podatki vseh izvedenih sintez in vsi izmerjeni rezultati. Podana je tudi diskusija rezultatov z grafi in slikami posnetimi med izvajanjem diplomske naloge.
Ključne besede: poroznost, HIP emulzija, tiol/en polimerizacija, temperatura steklastega prehoda, fotopolimerizacija
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 253; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

7.
Vpliv saharoze, sorbitola in temperature na in vitro rast in ohranjanje ozkolistnega koščca (Berula erecta )
Sanja Oblonšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti za hrambo ozkolistnega koščca (Berula erecta) v tkivni kulturi z upočasnjeno rastjo. Upočasnitev rasti smo poskušali doseči z nižanjem temperature in dodajanjem sladkorjev in sladkornih alkoholov na gojišče MS. Ugotavljali smo vpliv nizkih temperatur (13 °C in 4 °C), različnih kombinacij in koncentracij sorbitola (20, 40 g L-1) in saharoze (30, 40 g L-1) ter svetlobe na viabilnost, rast in barvila ozkolistnega koščca. Spremljali smo različne rastne parametre, vsebnost fotosinteznih barvil in antocianinov. Povišanje koncentracije saharoze ni zavrlo oziroma upočasnilo rasti. Pri 23 ± 2 °C je dodatek 20 g L-1 sorbitola uspešno zavrl rast, dodatek 40 g L-1 sorbitola pa je po dveh mesecih kulture vodil v senescenco rastlin. Hramba Berule erecta pri 13 °C v nobenem tretmaju ni bila učinkovita. Kot najbolj učinkovit način za dolgoročno hrambo B. erecta z minimalno rastjo in visoko viabilnostjo se je izkazala hramba rastlin pri 4 °C v temi.
Ključne besede: počasna rast, Berula erecta, rastni parametri, biokemijski parametri, saharoza, sorbitol, temperatura
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 355; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

8.
Zapisovalnik podatkov o temperaturi za krušno peč : diplomsko delo
Tadej Gaber, 2020, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je izdelati elektronsko vezje, ki bo zajemalo podatke o temperature v določenih časovnih intervalih v krušni peči. V programskem okolju Altium Designer smo razvili tiskano vezje, ki vsebuje mikročip ATMEGA32U4, 3 termočlene za merjenje temperature v peči, en temperaturni senzor za merjenje temperature zunaj peči, elektrokemični senzor za merjenje CO ter ostale komponente za potrebno delovanje elektronskega vezja. Za program smo uporabili programsko okolje Atmel Studio 7 in programski jezik C.
Ključne besede: temperatura, temperaturni senzor, zapisovalnik podatkov temperature, krušna peč, baterijsko napajanje, termočleni, ogljikov monoksid, CO senzor
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 488; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

9.
Analiza vpliva manualne terapije, izvedene kot masaža, na površinsko temperaturo pri konjih
Maja Galun, 2020, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako masaža vpliva na površinsko temperaturo telesnih regij konjev – pleče, stegno, križ in prsi. S tem namenom je bil izveden poskus, pri katerem smo želeli s posnetki termografske kamere izmeriti spremembo temperature v štirih telesnih regijah, na katerih je bila izvedena masaža; pleče (leva in desna stran), stegno (leva in desna stran), prsi in križ. V poskus je bilo vključenih šest toplokrvnih konjev, poskus pa je bil izveden v prostorih (boksih) Konjeniškega kluba Kasco Svečina, in sicer v treh ponovitvah. Površinska temperatura konjev je bil izmerjena z uporabo termografske kamere Optris PI 400i. Posnetki so bili izvedeni pred masažo (24 ur in tik pred masažo), takoj po masaži (5, 15, 30 in 60 minut po masaži) in 24 ur po opravljeni masaži. Masažo je izvajala izkušena terapevtka za masažo konjev. Pridobljeni podatki so bili statistično ovrednoteni s programom R (R × 64 3.2.5). Ugotovljeno je bilo, da čas v našem primeru ni imel znatnega vpliva na temperaturo opazovanih telesnih regij, z izjemo predela stegno na desni strani (p = 0,03; α = 0,05). Pri ocenjevanju vpliva zaporedne masaže na temperaturo posameznih telesnih regij je bil vpliv pri 5 % tveganju signifikanten pri vseh obravnavanih predelih, razen pri regiji pleč na desni strani (p = 0,13).
Ključne besede: konj, masaža, termografija, temperatura
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 367; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
Pridobivanje nanodelcev Mg1+xFe2-2xTixO4 s termičnim razkrojem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nika Petelinšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili sintezi nanodelcev Mg1+xFe2-2xTixO4 z metodo termičnega razkroja prekurzorskih molekul. Omenjeni nanodelci so primerni za uporabo v temperaturno samoregulativni magnetni hipertermiji in s to metodo še niso bili sintetizirani. S spreminjanjem sestave magnezijevega ferita z vgrajenim titanom lahko vplivamo na njegovo Curiejevo temperaturo. Sinteza s termičnim razkrojem ima pred ostalimi uveljavljenimi metodami pridobivanja nanodelcev to prednost, da omogoča kontrolirano sintezo ustrezno majhnih monodisperznih delcev. Cilj tega dela je bil sintetizirati in okarakterizirati nanodelce Mg1+xFe2-2xTixO4, kjer je x = 0,37, saj so nanodelci s to sestavo v prejšnjih študijah izkazovali ustrezne magnetne lastnosti za uporabo v hipertermiji. Pri sintezi z metodo termičnega razkroja smo uporabili kovinske acetilacetonate kot prekurzorje. Sinteze smo izvajali pri temperaturah 280 °C in 320 °C. Presevna elektronska mikroskopija z elementno analizo je pokazala, da smo pridobili nanodelce magnezijevega ferita, majhne velikosti (8-13) nm in z ozko porazdelitvijo. Vendar pa v materialu ni bilo vgrajenega titana. Na podlagi termične analize prekurzorjev smo ugotovili, da je titanov prekurzor pri pogojih sinteze termično stabilen in razpada pri znatno višji temperaturi kot magnezijev in železov prekurzor. Tako se titan pri uporabljenih pogojih sinteze ne more vgraditi v delce.
Ključne besede: nanodelci, magnetna hipertermija, magnezijev titanov ferit, Curiejeva temperatura, termični razkroj
Objavljeno v DKUM: 20.07.2020; Ogledov: 507; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici