Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temperament predstavlja pomemben dejavnik v razvoju socialnega vedenja otroka. V veliki meri je biološko osnovan, vendar je tudi od okolja in naše dejavnosti odvisno, kako se bo določena lastnost razvijala in izražala. Predšolsko obdobje je tisto, ko se lahko še veliko stori v smeri razvoja, zato je pomembno, da v tem obdobju otroke podpiramo v tistih značilnostih, ki se povezujejo s pozitivnimi izidi ter poskušamo preprečevati razvoj tistih, ki se povezujejo z negativnimi. Namen našega magistrskega dela je pojasniti vlogo otrokovega temperamenta v njegovem čustvenem in socialnem prilagajanju. Podatke smo pridobili s t. i. Vprašalnikom o socialnem vedenju otrok (SV-O) in z Vprašalnikom o otrokovem temperamentu (CBQ). V raziskavo je bilo vključenih 144 otrok, starih od 36 do 79 mesecev, ki obiskujejo enega izmed petih vključenih vrtcev. Rezultati so pokazali tendence, da se živahnost pozitivno povezuje s pozunanjenjem težav, vendar povezanost ni bila statistično pomembna. Pokazalo se je, da so otroci, ki izražajo več negativnega čustvovanja, tudi bolj anksiozni, nismo pa mogli potrditi statistične pomembnosti povezave med negativnim čustvovanjem in agresivnostjo. Rezultati so pokazali, da se plašnost pozitivno povezuje s ponotranjenjem težav, prizadevni nadzor pa s socialno kompetentnostjo in z le eno od dveh lestvic interakcije z odraslimi, in sicer s sodelovanjem; s samostojnostjo se ne povezuje statistično pomembno. Pokazala se je tudi zelo visoka negativna povezanost med ponotranjenjem težav in samostojnostjo. Prav tako je ugotovljeno, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v agresivnosti, kažejo pa se določene tendence v smeri trditve, da otroci, ki so pričeli obiskovati vrtec pred manj kot enim letom, izkazujejo več težav v splošnem prilagajanju kot otroci, ki obiskujejo vrtec več kot eno leto, vendar pa razlike med skupinama niso statistično pomembne. Izsledki raziskave so pomembni predvsem za identificiranje učinkovitih intervencij za otroke, ki imajo predispozicije za razvoj težav v socialnem razvoju zaradi svojih temperamentnih značilnosti.
Ključne besede: temperament, socialno vedenje, predšolski otroci, pozunanjenje težav, ponotranjenje težav, prizadevni nadzor, socialna kompetentnost
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 2122; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Risanke so pomemben del odraščanja in vsakdo se z njimi slej ali prej sreča. Ker menimo, da imajo risanke vedno večji vpliv na mladino, smo v magistrskem delu raziskali vpliv risank na čustveni in moralni razvoj predšolskih otrok. S tem smo želeli raziskati pojav in razvoj čustev ter socialni razvoj pri predšolskih otrocih ob spremljanju risanke. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali predšolski otroci že poznajo čustva in katera čustva poznajo, kako risanke vplivajo na otroke, kakšni so pristopi staršev in vzgojiteljev pri seznanjanju otrok s čustvi ter kako socialno okolje vpliva na moralni in čustveni razvoj pri otrocih. Pri tem smo uporabili metodo opazovanja v empiričnem delu in s pomočjo transkripcij prišli do rezultatov. Ugotovili smo, da otroci nekatera čustva že poznajo in za osnovna čustva tudi vedo, kdaj nastanejo. Prav tako smo iz pripovedi otrok ugotovili, da se z nekaterimi junaki poistovetijo oziroma jih posnemajo, vendar pa tega nismo mogli v celoti potrditi. Predvidevali smo, da deklice bolj kot dečki izražajo svoja čustva, vendar pa so rezultati pokazali, da ni nujno tako. Včasih so bolj odgovarjali dečki, včasih deklice, odvisno od velikosti skupin. Predšolski otroci prijateljstvo opisujejo v načinu igre, pomoči, sedenju skupaj pri obrokih in plesu. S tega vidika težko ugotovimo, ali socialni razvoj vpliva na večje število prijateljev. So si pa otroci enotni pri tem, da si sami izbirajo prijatelje.
Ključne besede: čustveni in moralni razvoj, predšolski otroci, risanke, socialni razvoj in temperament
Objavljeno v DKUM: 06.12.2016; Ogledov: 2642; Prenosov: 592
Celotno besedilo (2,24 MB)

Opis: Raziskava je privedla do zaključka, da obstaja pomembna povezava med stresom in razvojem patologij tako na telesnem kot duševnem področju, še posebej pa so raziskave v zadnjem času začele izpostavljati pomen stresa pred rojstvom. Kot kažejo študije, stres pred rojstvom vpliva tako neposredno na perinatalno obdobje (nižja telesna teža in višina ob rojstvu, nedonošenost) kot tudi kasneje na razvoj v otroštvu in odraslosti. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v izraženi agresivnosti, afektivnem temperamentu, nedonošenosti, uživanju PAS, spolnem vedenju, v indeksu telesne mase in ohranjanju telesne mase med udeleženci, ki so bili izpostavljeni vojni za Slovenijo (rojeni med 30. 6. 1991 in 8. 3. 1992) in kontrolnima skupinama, ki sta bili rojeni pred vojno in po njej. Hkrati je bil narejen tudi pregled razlik glede na tromesečja in interakcijo spola in skupine rojstva. V raziskavo je bilo zajetih 773 udeležencev, študentov različnih smeri treh univerz v Sloveniji. Uporabljeni so bili vprašalnik TEMPS-A za preverjanje izraženosti afektivnega temperamenta, vprašalnik agresivnosti Bussa in Perryja ter uvodni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da imajo udeleženci, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen anksiozni temperament. Prav tako se je pokazalo, da imajo moški, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen splošni faktor agresivnosti, medtem ko imajo ženske, ki so bile izpostavljene stresu pred rojstvom, manj izraženo jezo v primerjavi s kontrolnima skupinama. Ženske, ki so bile stresu izpostavljene v tretjem tromesečju nosečnosti, so imele višje izraženo jezo v primerjavi s preostalimi skupinami. Oba spola sta v primerjavi s kontrolnima skupinama imela hitreje tudi prvi spolni odnos. Statistično pomembnih razlik v drugih konstruktih nismo našli. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da ima stres pred rojstvom večji učinek na psihološko kot fiziološko delovanje posameznika in da se kot kritični okni za razvoj sprememb in disfunkcij pojavljata prvo in tretje tromesečje nosečnosti. Ker se nakazujejo tendence v razlikah med skupinami, bi jih bilo smiselno raziskati in nadgraditi s fiziološkimi raziskavami.
Ključne besede: stres pred rojstvom, afektivni temperament, agresivnost, nedonošenost, spolno vedenje
Objavljeno v DKUM: 29.03.2016; Ogledov: 2332; Prenosov: 229
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Priprava otroka na vstop v vrtec je teoretske narave. Njen namen je teoretično raziskati pripravo otroka na vstop v vrtec. Otrokova priprava na vstop v vrtec je odvisna od stopnje zaupanja otroka v sebe in svet, ki ga obdaja, od stopnje varnosti oz. varne navezanosti, odvisna je tudi od stopnje zaupanja staršev v vrtec, od kvalitete sodelovanja med družino in vrtcem. Diplomsko delo je razdeljeno na tri ključna poglavja: splošne zakonitosti o otrokovem razvoju, vloga družine (staršev) pri razvoju otroka in priprava otroka na vstop v vrtec. Kako uspešen bo otrokov prvi korak iz varnega zavetja doma in kako se bo prilagosil, v neraziskanem okolju vrtca, zavisi od mnogoterih dejavnikov. Ključna pri pripravi otroka na vstop v vrtec pa je vloga družine.
Ključne besede: družina, otrok, otrokov temperament, sodelovanje med družino in vrtcem, varnost, varna navezanost, vrtec, zaupanje otroka, zaupanje staršev v vrtec.
Objavljeno v DKUM: 04.01.2016; Ogledov: 1752; Prenosov: 345
Celotno besedilo (753,25 KB)

Opis: Bolečina ni le znak bolezni, večkrat je povsem samostojen pojav, ki pa je vselej povezan s psihološkimi dejavniki (Sternberg, 1973). Posebno o kronični, ponavljajoči se bolečini, ki se postopno razvije kot sindrom fizioloških, psiholoških in vedenjskih sprememb, v odvisnosti druga od druge, je treba razmišljati v tej smeri. V raziskavo smo naključno zajeli 50 oseb s tenzijskim glavobolom, ki so v zadnjem letu večkrat iskali zdravniško pomoč. Preverili smo jakost njihove bolečine, njeno trajanje, obseg doživetih obremenitev in potrebnih prilagoditvenih poskusov, konstitucionalne oziroma temperaturne značilnosti načine spoprijemanja, osebnostne poteze, vlogo bolečine v intra in intersubjektnem komuniciranju. Rezultate smo s pomočjo multivariatne analize variance (MANOVA) primerjali s kontrolno skupino in podatke testirali z analizo variance. Oseba, ki trpi in pričakuje pomoč, je v naši skupini največkrat ženska, poročena, z osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, stara okrog 40 let. Kot kaže se bolečina pojavi v stanju stresne izčrpanosti, ki pa ni odvisna le od ocene doživetih obremenitev ter poskusov razrešiti jih, pač pa tudi od konstitucijsko šibkejšega živčnega aparata teh oseb in njihovega manj učinkovitega sloga spoprijemanja s problemi. Pomemben dejavnik vztrajanja bolečine se skriva v njihovi odvisnosti od socialnega polja pa tudi v odzivih drugih oseb (zdravnik, partner). Pomembno je, da se v obravnavi oseb s kronično bolečino, posebno še tistih s tenzijskim glavobolom, naslonimo na bio-psihosocialni model bolečine ter take osebe vključimo v integrativno terapijo, katere del je tudi psihološka obravnava. Vloga psiholoških dejavnikov v pojavnosti bolečine mora biti zato jasna, saj tudi tako lahko preprečimo kronifikacijo pojava.
Ključne besede: bolečina, biopsihosocialni model, kronični glavoboli, temperament, spoprijemanje, socialno učenje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2856; Prenosov: 171
Povezava na celotno besedilo