SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV OSEBNOSTI NA STILE VODENJA
Petra Vučak, 2009, diplomsko delo

Opis: Nekatere naše vrline krasijo zlate lastnosti, druge pa kvarijo sivi odtenki. Če bi ljudje razumeli in spoznali svojo osebnost, ter osebnostne tipe drugih ljudi, bi se problemi pri komunikaciji občutno zmanjšali. Takrat bi namreč lažje uvideli, zakaj je nekdo reagiral na način, kot je ali zakaj je nekdo dejal to, kar je. Smisel tega je, da spoznamo svoje dobre lastnosti, ki jih lahko še bolj razvijemo, slabe pa poskušamo nadzorovati in tako zmanjšati njihov vpliv. Iskanje uspešnih in učinkovitih stilov vodenja je že od nekdaj pomemben del proučevanja procesa vodenja. Prepričanj o obstoju najboljšega stila vodenja, ki bi bil uspešen in učinkovit v vseh situacijah, je danes veliko. Vendar danes, ko se situacije nenehno spreminjajo, sploh v trajanju gospodarske krize, pa takšno vodenje ne pride več v poštev. Tako lahko rečemo, da je nepravilno tisto vodenje, ko se isti stil vodenja uporablja in ponavlja v vsaki situaciji, do vsakega posameznika in ob vsakem času. Na izbiro stila vodenja pa vplivajo tudi osebnostne lastnosti vodje. Osebnostne lastnosti vodje definirajo obnašanje vodje, ki je lahko ekstravertirano oziroma introvertirano, odločno, vestno in odgovorno, samozavestno, zaupljivo, kako se vodja obnaša v odnosih z drugimi ljudmi, kako sprejema in opravlja svoje delovne naloge. Vendar moramo tukaj omeniti, da se osebnostne lastnosti lahko spremenijo in se, odvisno od volje in želje posameznika, lahko razvijajo bolj v pozitivno ali v negativno smer. Nesporno ima osebnost vodje velik vpliv na izbiro stila vodenja, ob tem pa ne smemo zanemariti tudi drugih pomembnih vplivnih dejavnikov, kot so: situacija, v kateri se vodja, zaposleni ali organizacija nahaja, vplivi okolja in kultura organizacije, osebnost zaposlenih, zastavljeni cilji, itd.
Ključne besede: Osebnost, osebnostne lastnosti, tipi osebnosti, temperament, dimenzije osebnosti, vodenje, vodja, osebnostne lastnosti vodje, stili vodenja.
Objavljeno: 07.12.2009; Ogledov: 3067; Prenosov: 1127
.pdf Celotno besedilo (486,63 KB)

2.
ČLOVEK IN NJEGOVA OSEBNOST KOT OSNOVNI ELEMENT ORGANIZACIJE
Sabina Padežnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Temelj raziskovanja diplomskega dela predstavlja osebnost in njeno opredelitev. Najprej smo predstavili osnovne pojme o človeku in razložili njegovo podzavest in zavest. V poglavju o osebnosti smo predstavili kronološko spreminjanje pomena osebnosti, ki se spreminja skozi različna obdobja in po različnih avtorjih. Vloga posameznika in njegova osebnost kot temeljni element organizacije se je skozi zgodovino spreminjala, spremenile pa so se tudi posameznikove osebne značilnosti, vplivi, razvojni potencial, položaj in podobno. Spoznanje, da je osebne lastnosti, značaj, temperament, telesna zgradba in sposobnosti človeka mogoče povezati z njegovim delom, vrednotam in načelom v organizaciji, pomeni izhodišče za pojmovanje človeka kot najpomembnejšega elementa organizacije. V želji po spoznanju človekove osebnosti, smo v času izdelovanja diplomske naloge v nadaljevanju podali nekatere možne klasifikacije osebnostnih teorij, kar predstavlja logično združenje posameznih teorij v celoto predstavitev osebnosti. V poglavju o vplivu osebnosti človeka kot ključnega dejavnika uspeha in delovanja v organizaciji, predstavljamo človekovo delo in njegovo vlogo v organizaciji. Na kratko smo opisali pomen dela skozi zgodovino, ravnanje z ljudmi pri delu in njihove vrednote. Nadaljnje smo predstavili človekove zmožnosti, njegovo vlogo in mesto v organizaciji ter jih povezali z razvijanjem človekovega vpliva na organizacijo, izzive in načela s katerimi se soočajo znotraj organizacije, osebne delovne cilje razvoja človeka in vrednote vodstvenih in ostalih ljudi v organizaciji. Vrednote v podjetju so namenjene usmerjanju stališč, mnenj in vedenj, in so skriti motivatorji, ki jih težko opazimo. Ko posamezniki spoznajo vrednote v organizaciji in spoznajo izzive, jim to omogoča oblikovanje in gradnjo višje predanosti delu in sami organizaciji. To vse prinaša doseganje osebnostnih in podjetniških ciljev ter zadovoljstvo in motivacijo za delo vnaprej. Zadnja poglavja diplomskega dela se nanašajo predvsem na vpliv osebnosti na zadovoljstvo zaposlenih in s njimi povezno motivacijo in na sposobnost določenih tipov osebnosti pri premagovanju stresa. Diplomsko delo se zaključi z osebnostjo kot determinanto uspešnosti posameznika, organizacije in njune odvisnosti.
Ključne besede: osebnost, teorije osebnosti, vloga človeka, osebne značilnosti, vpliv, razvojni potencial, položaj, značaj, temperament, telesna zgradba, vrednote, načela, odnos do dela, delo kot vrednota, izzivi, stališča, mnenja, vedenja, osebni in podjetniški cilji, zadovoljstvo, motivacija, stres, uspešnost
Objavljeno: 03.06.2010; Ogledov: 4817; Prenosov: 968
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

3.
4.
TEMPERAMENT V POVEZAVI Z RIZIČNIMI VEDENJI V MLADOSTNIŠTVU
Karin Mauko, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: Temperament nam omogoča predvidevanje obnašanja v določenih situacijah, saj zajema značilne vedenjske vzorce posameznika. V zadnjih letih je tako naraščajoč fokus raziskovanja vloge različnih aspektov temperamenta v modelih psihopatologije in odklonskih vedenj. Pomemben je njegov vpliv na posameznikovo vedenje pod vplivom izkušenj interakcije s starši in zunanjim, širšim okoljem. Različne študije so zabeležile večje poseganje po alkoholu pri mladostnikih, ki imajo nižjo čustveno stabilnost, zmanjšano vestnost, nižjo voljno kontrolo, manjšo socialno anksioznost, povečano ekstravertnost in iskanje vedno novih dražljajev. Metoda: V raziskavo smo vključili (n=300) mladostnike, stare od 11 do 24 let. Uporabili smo dva vprašalnika, in sicer Vprašalnik temperamenta za mladostnike (EATQ-R) in Vprašalnik rabe alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Rezultati: Pri psihometrični validaciji slovenske verzije Vprašalnika temperamenta za mladostnike (EATQ-R) ne moramo govoriti o skladnosti faktorske strukture z izvirnikom. Pokaže se, da je zanesljivost našega vprašalnika srednje zadovoljiva. Nadalje ugotovimo, da so določene dimenzije temperamenta pri določeni populaciji bolj ali manj izražene. Na primer surgentnost je pri starejših udeležencih statistično značilno bolj izražena kot pri mlajših, kar se nam pojavi tudi pri fantih, pri dekletih pa je bolj izražena dimenzija pripadnost in negativno čustvovanje. Ugotovimo tudi povezavo med temperamentom in pogostejšo rabo prepovedanih substanc, kjer so poglavitni samoregulacijski mehanizmi, kot so voljna kontrola, socialna anksioznost, zadovoljstvo, surgentnost ... Pokaže se tudi, da je pogosto pitje staršev pomemben prediktor pitja otrok. Zaključki: Raziskovanje vloge temperamenta in okoljskih dejavnikov za napoved tveganih vedenj je torej pomembno in poglavitno za spremembe na tem področju. Potrebno je predvsem preoblikovati filozofijo razmišljanja mladih o pomenu pitja alkohola ter uvesti intervencije pravočasno tako pri mlajši kot pri starejši populaciji.
Ključne besede: Adolescenca, osebnost, temperament, zloraba psihoaktivnih substanc.
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 611; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

5.
Biopsihosocialni model kronično ponavljajoče se bolečine
Zlatka Rakovec-Felser, Jernej Vidmar, Rok Holnthaner, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Bolečina ni le znak bolezni, večkrat je povsem samostojen pojav, ki pa je vselej povezan s psihološkimi dejavniki (Sternberg, 1973). Posebno o kronični, ponavljajoči se bolečini, ki se postopno razvije kot sindrom fizioloških, psiholoških in vedenjskih sprememb, v odvisnosti druga od druge, je treba razmišljati v tej smeri. V raziskavo smo naključno zajeli 50 oseb s tenzijskim glavobolom, ki so v zadnjem letu večkrat iskali zdravniško pomoč. Preverili smo jakost njihove bolečine, njeno trajanje, obseg doživetih obremenitev in potrebnih prilagoditvenih poskusov, konstitucionalne oziroma temperaturne značilnosti načine spoprijemanja, osebnostne poteze, vlogo bolečine v intra in intersubjektnem komuniciranju. Rezultate smo s pomočjo multivariatne analize variance (MANOVA) primerjali s kontrolno skupino in podatke testirali z analizo variance. Oseba, ki trpi in pričakuje pomoč, je v naši skupini največkrat ženska, poročena, z osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, stara okrog 40 let. Kot kaže se bolečina pojavi v stanju stresne izčrpanosti, ki pa ni odvisna le od ocene doživetih obremenitev ter poskusov razrešiti jih, pač pa tudi od konstitucijsko šibkejšega živčnega aparata teh oseb in njihovega manj učinkovitega sloga spoprijemanja s problemi. Pomemben dejavnik vztrajanja bolečine se skriva v njihovi odvisnosti od socialnega polja pa tudi v odzivih drugih oseb (zdravnik, partner). Pomembno je, da se v obravnavi oseb s kronično bolečino, posebno še tistih s tenzijskim glavobolom, naslonimo na bio-psihosocialni model bolečine ter take osebe vključimo v integrativno terapijo, katere del je tudi psihološka obravnava. Vloga psiholoških dejavnikov v pojavnosti bolečine mora biti zato jasna, saj tudi tako lahko preprečimo kronifikacijo pojava.
Ključne besede: bolečina, biopsihosocialni model, kronični glavoboli, temperament, spoprijemanje, socialno učenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 575; Prenosov: 23
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
PRIPRAVA OTROKA NA VSTOP V VRTEC
Marija Antloga, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Priprava otroka na vstop v vrtec je teoretske narave. Njen namen je teoretično raziskati pripravo otroka na vstop v vrtec. Otrokova priprava na vstop v vrtec je odvisna od stopnje zaupanja otroka v sebe in svet, ki ga obdaja, od stopnje varnosti oz. varne navezanosti, odvisna je tudi od stopnje zaupanja staršev v vrtec, od kvalitete sodelovanja med družino in vrtcem. Diplomsko delo je razdeljeno na tri ključna poglavja: splošne zakonitosti o otrokovem razvoju, vloga družine (staršev) pri razvoju otroka in priprava otroka na vstop v vrtec. Kako uspešen bo otrokov prvi korak iz varnega zavetja doma in kako se bo prilagosil, v neraziskanem okolju vrtca, zavisi od mnogoterih dejavnikov. Ključna pri pripravi otroka na vstop v vrtec pa je vloga družine.
Ključne besede: družina, otrok, otrokov temperament, sodelovanje med družino in vrtcem, varnost, varna navezanost, vrtec, zaupanje otroka, zaupanje staršev v vrtec.
Objavljeno: 04.01.2016; Ogledov: 471; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (753,25 KB)

7.
INTERVJU O NAVEZANOSTI NA SOROJENCA
Ajda Benko, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem raziskala navezanost na sorojenca. Zanimala sta me pojma navezanost in sorojenci. Pri problematiki navezanosti sem se osredotočila na opredelitve različnih avtorjev, stile navezanosti, navezanost na mater, očeta in sorojence. Preučila sem vpliv temperamenta na otrokovo navezanost in kako se navezanost spreminja skozi različna starostna obdobja. Raziskala sem opredelitev sorojencev z vidika različnih avtorjev. Preučila sem odnos med sorojenci skozi različna starostna obdobja, kako otrokov temperament vpliva na odnos med sorojenci, kako na odnos med sorojenci vplivajo starši in kako zaporedje rojstev vpliva na sorojence in odnos med njimi. V empiričnem delu sem raziskala navezanost na sorojenca z intervjujem o navezanosti. Preučila sem odnose skozi različna starostna obdobja, predstavila, ali prevladujejo negativna ali pozitivna čustva med sorojenci, kako stabilna je navezanost med sorojenci ter kako se sorojenci obnašajo v distresnih situacijah. V raziskavi so sodelovali študentje Pedagoške in Filozofske fakultete v Mariboru, ki so pri pouku v parih izvajali intervju in tako odgovorili na dvaindvajset različnih vprašanj o svojih sorojencih in njihovem odnosu z njimi. Analiza in rezultati intervjujev so nastali iz ključnih besed vsakega posameznega odgovora študentov, ki pa sem jih glede na pogostost pojavitev kategorizirala v manjše skupine.
Ključne besede: Navezanost, sorojenci, temperament, starostna obdobja, zaporedje rojstev, vpliv staršev.
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 411; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (720,94 KB)

8.
NAGNJENOST K NASILNEMU OBNAŠANJU, IZRAŽENOST AFEKTIVNEGA TEMPERAMENTA IN DRUGE MOTNJE V ZGODNJI ODRASLOSTI KOT DOLGOROČNE POSLEDICE STRESA PRED ROJSTVOM
Tjaša Omerzu, 2016, magistrsko delo

Opis: Raziskava je privedla do zaključka, da obstaja pomembna povezava med stresom in razvojem patologij tako na telesnem kot duševnem področju, še posebej pa so raziskave v zadnjem času začele izpostavljati pomen stresa pred rojstvom. Kot kažejo študije, stres pred rojstvom vpliva tako neposredno na perinatalno obdobje (nižja telesna teža in višina ob rojstvu, nedonošenost) kot tudi kasneje na razvoj v otroštvu in odraslosti. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v izraženi agresivnosti, afektivnem temperamentu, nedonošenosti, uživanju PAS, spolnem vedenju, v indeksu telesne mase in ohranjanju telesne mase med udeleženci, ki so bili izpostavljeni vojni za Slovenijo (rojeni med 30. 6. 1991 in 8. 3. 1992) in kontrolnima skupinama, ki sta bili rojeni pred vojno in po njej. Hkrati je bil narejen tudi pregled razlik glede na tromesečja in interakcijo spola in skupine rojstva. V raziskavo je bilo zajetih 773 udeležencev, študentov različnih smeri treh univerz v Sloveniji. Uporabljeni so bili vprašalnik TEMPS-A za preverjanje izraženosti afektivnega temperamenta, vprašalnik agresivnosti Bussa in Perryja ter uvodni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da imajo udeleženci, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen anksiozni temperament. Prav tako se je pokazalo, da imajo moški, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen splošni faktor agresivnosti, medtem ko imajo ženske, ki so bile izpostavljene stresu pred rojstvom, manj izraženo jezo v primerjavi s kontrolnima skupinama. Ženske, ki so bile stresu izpostavljene v tretjem tromesečju nosečnosti, so imele višje izraženo jezo v primerjavi s preostalimi skupinami. Oba spola sta v primerjavi s kontrolnima skupinama imela hitreje tudi prvi spolni odnos. Statistično pomembnih razlik v drugih konstruktih nismo našli. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da ima stres pred rojstvom večji učinek na psihološko kot fiziološko delovanje posameznika in da se kot kritični okni za razvoj sprememb in disfunkcij pojavljata prvo in tretje tromesečje nosečnosti. Ker se nakazujejo tendence v razlikah med skupinami, bi jih bilo smiselno raziskati in nadgraditi s fiziološkimi raziskavami.
Ključne besede: stres pred rojstvom, afektivni temperament, agresivnost, nedonošenost, spolno vedenje
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 438; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

9.
KOMUNIKACIJA MED SOŠOLCI Z RAZLIČNIMI TIPI ZNAČAJEV
Maja Narandža, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Osredotočili smo se na komunikacijo med različnimi tipi temperamentov študentov Univerze v Mariboru, Fakultete za organizacijske vede, tretjih letnikov univerzitetnega študija, na študijskih smereh Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, Organizacija in management informacijskih sistemov ter Organizacija in management kadrovskih sistemov. Najprej smo v teoretičnem delu opredelili pojem komunikacija ter vrste in načine sporazumevanja in se spoznali s pojmom temperament ter vsakega od njih razložili. Za raziskavo smo uporabili način anketnega vprašalnika. Z anketnim vprašalnikom smo poskušali ugotoviti kateri tipi osebnosti se med seboj razumejo in kateri ne. To smo ugotavljali skozi test osebnosti, kjer so študentje izbrali lastnost, ki za njih najbolj velja, da smo ugotovili, kateri temperament pri njih prevladuje. Možni temperamenti so bili sangvinik, kolerik, melanholik ter flegmatik. Nato so v nadaljevanju ocenili razumevanje s preostalimi študenti. Pri analizi anket smo naredili tabele z odgovori na podlagi vseh treh smeri študija ter vsake posamezne smeri in povprečne vrednosti ocen. Ugotovili smo, da se med seboj najbolje razumejo sangviniki, najslabši odnos pa imajo med seboj flegmatiki. Rezultati vseh treh smeri ter vsake posamezne smeri so bili malce drugačni, a ne zanikajo prejšnje trditve, o najboljšem medsebojnem razumevanju sangvinikov ter najslabšem odnosu flegmatikov s flegmatiki.
Ključne besede: Komunikacija, Osebnost, Temperament
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 362; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
VPLIV RISANK NA ČUSTVENI IN SOCIALNI RAZVOJ PREDŠOLSKIH OTROK
Mateja Hamler, 2016, magistrsko delo

Opis: Risanke so pomemben del odraščanja in vsakdo se z njimi slej ali prej sreča. Ker menimo, da imajo risanke vedno večji vpliv na mladino, smo v magistrskem delu raziskali vpliv risank na čustveni in moralni razvoj predšolskih otrok. S tem smo želeli raziskati pojav in razvoj čustev ter socialni razvoj pri predšolskih otrocih ob spremljanju risanke. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali predšolski otroci že poznajo čustva in katera čustva poznajo, kako risanke vplivajo na otroke, kakšni so pristopi staršev in vzgojiteljev pri seznanjanju otrok s čustvi ter kako socialno okolje vpliva na moralni in čustveni razvoj pri otrocih. Pri tem smo uporabili metodo opazovanja v empiričnem delu in s pomočjo transkripcij prišli do rezultatov. Ugotovili smo, da otroci nekatera čustva že poznajo in za osnovna čustva tudi vedo, kdaj nastanejo. Prav tako smo iz pripovedi otrok ugotovili, da se z nekaterimi junaki poistovetijo oziroma jih posnemajo, vendar pa tega nismo mogli v celoti potrditi. Predvidevali smo, da deklice bolj kot dečki izražajo svoja čustva, vendar pa so rezultati pokazali, da ni nujno tako. Včasih so bolj odgovarjali dečki, včasih deklice, odvisno od velikosti skupin. Predšolski otroci prijateljstvo opisujejo v načinu igre, pomoči, sedenju skupaj pri obrokih in plesu. S tega vidika težko ugotovimo, ali socialni razvoj vpliva na večje število prijateljev. So si pa otroci enotni pri tem, da si sami izbirajo prijatelje.
Ključne besede: čustveni in moralni razvoj, predšolski otroci, risanke, socialni razvoj in temperament
Objavljeno: 06.12.2016; Ogledov: 452; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici