| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Temperament v povezavi s socialnim vedenjem predšolskih otrok
Tjaša Rola, 2017, magistrsko delo

Opis: Temperament predstavlja pomemben dejavnik v razvoju socialnega vedenja otroka. V veliki meri je biološko osnovan, vendar je tudi od okolja in naše dejavnosti odvisno, kako se bo določena lastnost razvijala in izražala. Predšolsko obdobje je tisto, ko se lahko še veliko stori v smeri razvoja, zato je pomembno, da v tem obdobju otroke podpiramo v tistih značilnostih, ki se povezujejo s pozitivnimi izidi ter poskušamo preprečevati razvoj tistih, ki se povezujejo z negativnimi. Namen našega magistrskega dela je pojasniti vlogo otrokovega temperamenta v njegovem čustvenem in socialnem prilagajanju. Podatke smo pridobili s t. i. Vprašalnikom o socialnem vedenju otrok (SV-O) in z Vprašalnikom o otrokovem temperamentu (CBQ). V raziskavo je bilo vključenih 144 otrok, starih od 36 do 79 mesecev, ki obiskujejo enega izmed petih vključenih vrtcev. Rezultati so pokazali tendence, da se živahnost pozitivno povezuje s pozunanjenjem težav, vendar povezanost ni bila statistično pomembna. Pokazalo se je, da so otroci, ki izražajo več negativnega čustvovanja, tudi bolj anksiozni, nismo pa mogli potrditi statistične pomembnosti povezave med negativnim čustvovanjem in agresivnostjo. Rezultati so pokazali, da se plašnost pozitivno povezuje s ponotranjenjem težav, prizadevni nadzor pa s socialno kompetentnostjo in z le eno od dveh lestvic interakcije z odraslimi, in sicer s sodelovanjem; s samostojnostjo se ne povezuje statistično pomembno. Pokazala se je tudi zelo visoka negativna povezanost med ponotranjenjem težav in samostojnostjo. Prav tako je ugotovljeno, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v agresivnosti, kažejo pa se določene tendence v smeri trditve, da otroci, ki so pričeli obiskovati vrtec pred manj kot enim letom, izkazujejo več težav v splošnem prilagajanju kot otroci, ki obiskujejo vrtec več kot eno leto, vendar pa razlike med skupinama niso statistično pomembne. Izsledki raziskave so pomembni predvsem za identificiranje učinkovitih intervencij za otroke, ki imajo predispozicije za razvoj težav v socialnem razvoju zaradi svojih temperamentnih značilnosti.
Ključne besede: temperament, socialno vedenje, predšolski otroci, pozunanjenje težav, ponotranjenje težav, prizadevni nadzor, socialna kompetentnost
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 986; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

2.
Kako izboljšati vodenje v podjetju
Nuša Mahorič, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega projekta je preko teoretičnega dela spoznati management, temeljne funkcije managementa in lastnosti managerjev. V tem okviru bomo podrobneje preučili vodenje, sposobnosti uspešnih vodij in stile vodenja. Sledi praktični del, kjer obravnavamo vodenje na primeru podjetja. Zato najprej predstavimo podjetje in delovanje dveh vodij na operativni in strateški ravni. Sledita predstavitev in analiza rezultatov opravljenih intervjujev z vodji glede značilnosti delovanja vodij, vpliva vodij na zaposlene, osebnostnih lastnosti vodij. Praktični del zaključimo z oblikovanjem predlogov za izboljšanje vodenja v podjetju. V okviru študije literature smo predstavili različne povezave med temperamentom in vodenjem vodij. Zato v zaključku tudi predstavimo, kateri temperament vodij je najprimernejši za delo obravnavanih vodij glede na njune osebne lastnosti. Nalogo zaključimo s temeljnimi ugotovitvami, predlogi za izboljšanje vodenja v podjetju in z odprtimi problemi za nadaljnjo obravnavo. V diplomskem delu smo z raziskavo spoznali pomembnost vodenja za podjetje, ki lahko z ustreznim usmerjanjem delovanja in vedenja zaposlenih pri doseganju tedenskih, mesečnih in letnih planov pomembno poveča uspešnost delovanja podjetja. Hkrati lahko ustrezno vodenje pomembno izboljša zadovoljstvo zaposlenih ter posledično učinkovitost dela in rezultatov poslovanja.
Ključne besede: menedžment, vodenje, lastnosti vodij, temperament, TBP d.d.
Objavljeno: 01.12.2017; Ogledov: 1213; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (614,44 KB)

3.
VPLIV RISANK NA ČUSTVENI IN SOCIALNI RAZVOJ PREDŠOLSKIH OTROK
Mateja Hamler, 2016, magistrsko delo

Opis: Risanke so pomemben del odraščanja in vsakdo se z njimi slej ali prej sreča. Ker menimo, da imajo risanke vedno večji vpliv na mladino, smo v magistrskem delu raziskali vpliv risank na čustveni in moralni razvoj predšolskih otrok. S tem smo želeli raziskati pojav in razvoj čustev ter socialni razvoj pri predšolskih otrocih ob spremljanju risanke. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali predšolski otroci že poznajo čustva in katera čustva poznajo, kako risanke vplivajo na otroke, kakšni so pristopi staršev in vzgojiteljev pri seznanjanju otrok s čustvi ter kako socialno okolje vpliva na moralni in čustveni razvoj pri otrocih. Pri tem smo uporabili metodo opazovanja v empiričnem delu in s pomočjo transkripcij prišli do rezultatov. Ugotovili smo, da otroci nekatera čustva že poznajo in za osnovna čustva tudi vedo, kdaj nastanejo. Prav tako smo iz pripovedi otrok ugotovili, da se z nekaterimi junaki poistovetijo oziroma jih posnemajo, vendar pa tega nismo mogli v celoti potrditi. Predvidevali smo, da deklice bolj kot dečki izražajo svoja čustva, vendar pa so rezultati pokazali, da ni nujno tako. Včasih so bolj odgovarjali dečki, včasih deklice, odvisno od velikosti skupin. Predšolski otroci prijateljstvo opisujejo v načinu igre, pomoči, sedenju skupaj pri obrokih in plesu. S tega vidika težko ugotovimo, ali socialni razvoj vpliva na večje število prijateljev. So si pa otroci enotni pri tem, da si sami izbirajo prijatelje.
Ključne besede: čustveni in moralni razvoj, predšolski otroci, risanke, socialni razvoj in temperament
Objavljeno: 06.12.2016; Ogledov: 1469; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

4.
KOMUNIKACIJA MED SOŠOLCI Z RAZLIČNIMI TIPI ZNAČAJEV
Maja Narandža, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Osredotočili smo se na komunikacijo med različnimi tipi temperamentov študentov Univerze v Mariboru, Fakultete za organizacijske vede, tretjih letnikov univerzitetnega študija, na študijskih smereh Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, Organizacija in management informacijskih sistemov ter Organizacija in management kadrovskih sistemov. Najprej smo v teoretičnem delu opredelili pojem komunikacija ter vrste in načine sporazumevanja in se spoznali s pojmom temperament ter vsakega od njih razložili. Za raziskavo smo uporabili način anketnega vprašalnika. Z anketnim vprašalnikom smo poskušali ugotoviti kateri tipi osebnosti se med seboj razumejo in kateri ne. To smo ugotavljali skozi test osebnosti, kjer so študentje izbrali lastnost, ki za njih najbolj velja, da smo ugotovili, kateri temperament pri njih prevladuje. Možni temperamenti so bili sangvinik, kolerik, melanholik ter flegmatik. Nato so v nadaljevanju ocenili razumevanje s preostalimi študenti. Pri analizi anket smo naredili tabele z odgovori na podlagi vseh treh smeri študija ter vsake posamezne smeri in povprečne vrednosti ocen. Ugotovili smo, da se med seboj najbolje razumejo sangviniki, najslabši odnos pa imajo med seboj flegmatiki. Rezultati vseh treh smeri ter vsake posamezne smeri so bili malce drugačni, a ne zanikajo prejšnje trditve, o najboljšem medsebojnem razumevanju sangvinikov ter najslabšem odnosu flegmatikov s flegmatiki.
Ključne besede: Komunikacija, Osebnost, Temperament
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1167; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
NAGNJENOST K NASILNEMU OBNAŠANJU, IZRAŽENOST AFEKTIVNEGA TEMPERAMENTA IN DRUGE MOTNJE V ZGODNJI ODRASLOSTI KOT DOLGOROČNE POSLEDICE STRESA PRED ROJSTVOM
Tjaša Omerzu, 2016, magistrsko delo

Opis: Raziskava je privedla do zaključka, da obstaja pomembna povezava med stresom in razvojem patologij tako na telesnem kot duševnem področju, še posebej pa so raziskave v zadnjem času začele izpostavljati pomen stresa pred rojstvom. Kot kažejo študije, stres pred rojstvom vpliva tako neposredno na perinatalno obdobje (nižja telesna teža in višina ob rojstvu, nedonošenost) kot tudi kasneje na razvoj v otroštvu in odraslosti. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v izraženi agresivnosti, afektivnem temperamentu, nedonošenosti, uživanju PAS, spolnem vedenju, v indeksu telesne mase in ohranjanju telesne mase med udeleženci, ki so bili izpostavljeni vojni za Slovenijo (rojeni med 30. 6. 1991 in 8. 3. 1992) in kontrolnima skupinama, ki sta bili rojeni pred vojno in po njej. Hkrati je bil narejen tudi pregled razlik glede na tromesečja in interakcijo spola in skupine rojstva. V raziskavo je bilo zajetih 773 udeležencev, študentov različnih smeri treh univerz v Sloveniji. Uporabljeni so bili vprašalnik TEMPS-A za preverjanje izraženosti afektivnega temperamenta, vprašalnik agresivnosti Bussa in Perryja ter uvodni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da imajo udeleženci, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen anksiozni temperament. Prav tako se je pokazalo, da imajo moški, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen splošni faktor agresivnosti, medtem ko imajo ženske, ki so bile izpostavljene stresu pred rojstvom, manj izraženo jezo v primerjavi s kontrolnima skupinama. Ženske, ki so bile stresu izpostavljene v tretjem tromesečju nosečnosti, so imele višje izraženo jezo v primerjavi s preostalimi skupinami. Oba spola sta v primerjavi s kontrolnima skupinama imela hitreje tudi prvi spolni odnos. Statistično pomembnih razlik v drugih konstruktih nismo našli. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da ima stres pred rojstvom večji učinek na psihološko kot fiziološko delovanje posameznika in da se kot kritični okni za razvoj sprememb in disfunkcij pojavljata prvo in tretje tromesečje nosečnosti. Ker se nakazujejo tendence v razlikah med skupinami, bi jih bilo smiselno raziskati in nadgraditi s fiziološkimi raziskavami.
Ključne besede: stres pred rojstvom, afektivni temperament, agresivnost, nedonošenost, spolno vedenje
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 1248; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

6.
INTERVJU O NAVEZANOSTI NA SOROJENCA
Ajda Benko, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem raziskala navezanost na sorojenca. Zanimala sta me pojma navezanost in sorojenci. Pri problematiki navezanosti sem se osredotočila na opredelitve različnih avtorjev, stile navezanosti, navezanost na mater, očeta in sorojence. Preučila sem vpliv temperamenta na otrokovo navezanost in kako se navezanost spreminja skozi različna starostna obdobja. Raziskala sem opredelitev sorojencev z vidika različnih avtorjev. Preučila sem odnos med sorojenci skozi različna starostna obdobja, kako otrokov temperament vpliva na odnos med sorojenci, kako na odnos med sorojenci vplivajo starši in kako zaporedje rojstev vpliva na sorojence in odnos med njimi. V empiričnem delu sem raziskala navezanost na sorojenca z intervjujem o navezanosti. Preučila sem odnose skozi različna starostna obdobja, predstavila, ali prevladujejo negativna ali pozitivna čustva med sorojenci, kako stabilna je navezanost med sorojenci ter kako se sorojenci obnašajo v distresnih situacijah. V raziskavi so sodelovali študentje Pedagoške in Filozofske fakultete v Mariboru, ki so pri pouku v parih izvajali intervju in tako odgovorili na dvaindvajset različnih vprašanj o svojih sorojencih in njihovem odnosu z njimi. Analiza in rezultati intervjujev so nastali iz ključnih besed vsakega posameznega odgovora študentov, ki pa sem jih glede na pogostost pojavitev kategorizirala v manjše skupine.
Ključne besede: Navezanost, sorojenci, temperament, starostna obdobja, zaporedje rojstev, vpliv staršev.
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 974; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (720,94 KB)

7.
PRIPRAVA OTROKA NA VSTOP V VRTEC
Marija Antloga, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Priprava otroka na vstop v vrtec je teoretske narave. Njen namen je teoretično raziskati pripravo otroka na vstop v vrtec. Otrokova priprava na vstop v vrtec je odvisna od stopnje zaupanja otroka v sebe in svet, ki ga obdaja, od stopnje varnosti oz. varne navezanosti, odvisna je tudi od stopnje zaupanja staršev v vrtec, od kvalitete sodelovanja med družino in vrtcem. Diplomsko delo je razdeljeno na tri ključna poglavja: splošne zakonitosti o otrokovem razvoju, vloga družine (staršev) pri razvoju otroka in priprava otroka na vstop v vrtec. Kako uspešen bo otrokov prvi korak iz varnega zavetja doma in kako se bo prilagosil, v neraziskanem okolju vrtca, zavisi od mnogoterih dejavnikov. Ključna pri pripravi otroka na vstop v vrtec pa je vloga družine.
Ključne besede: družina, otrok, otrokov temperament, sodelovanje med družino in vrtcem, varnost, varna navezanost, vrtec, zaupanje otroka, zaupanje staršev v vrtec.
Objavljeno: 04.01.2016; Ogledov: 1125; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (753,25 KB)

8.
TEMPERAMENT V POVEZAVI Z RIZIČNIMI VEDENJI V MLADOSTNIŠTVU
Karin Mauko, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: Temperament nam omogoča predvidevanje obnašanja v določenih situacijah, saj zajema značilne vedenjske vzorce posameznika. V zadnjih letih je tako naraščajoč fokus raziskovanja vloge različnih aspektov temperamenta v modelih psihopatologije in odklonskih vedenj. Pomemben je njegov vpliv na posameznikovo vedenje pod vplivom izkušenj interakcije s starši in zunanjim, širšim okoljem. Različne študije so zabeležile večje poseganje po alkoholu pri mladostnikih, ki imajo nižjo čustveno stabilnost, zmanjšano vestnost, nižjo voljno kontrolo, manjšo socialno anksioznost, povečano ekstravertnost in iskanje vedno novih dražljajev. Metoda: V raziskavo smo vključili (n=300) mladostnike, stare od 11 do 24 let. Uporabili smo dva vprašalnika, in sicer Vprašalnik temperamenta za mladostnike (EATQ-R) in Vprašalnik rabe alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Rezultati: Pri psihometrični validaciji slovenske verzije Vprašalnika temperamenta za mladostnike (EATQ-R) ne moramo govoriti o skladnosti faktorske strukture z izvirnikom. Pokaže se, da je zanesljivost našega vprašalnika srednje zadovoljiva. Nadalje ugotovimo, da so določene dimenzije temperamenta pri določeni populaciji bolj ali manj izražene. Na primer surgentnost je pri starejših udeležencih statistično značilno bolj izražena kot pri mlajših, kar se nam pojavi tudi pri fantih, pri dekletih pa je bolj izražena dimenzija pripadnost in negativno čustvovanje. Ugotovimo tudi povezavo med temperamentom in pogostejšo rabo prepovedanih substanc, kjer so poglavitni samoregulacijski mehanizmi, kot so voljna kontrola, socialna anksioznost, zadovoljstvo, surgentnost ... Pokaže se tudi, da je pogosto pitje staršev pomemben prediktor pitja otrok. Zaključki: Raziskovanje vloge temperamenta in okoljskih dejavnikov za napoved tveganih vedenj je torej pomembno in poglavitno za spremembe na tem področju. Potrebno je predvsem preoblikovati filozofijo razmišljanja mladih o pomenu pitja alkohola ter uvesti intervencije pravočasno tako pri mlajši kot pri starejši populaciji.
Ključne besede: Adolescenca, osebnost, temperament, zloraba psihoaktivnih substanc.
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1835; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
Biopsihosocialni model kronično ponavljajoče se bolečine
Zlatka Rakovec-Felser, Jernej Vidmar, Rok Holnthaner, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Bolečina ni le znak bolezni, večkrat je povsem samostojen pojav, ki pa je vselej povezan s psihološkimi dejavniki (Sternberg, 1973). Posebno o kronični, ponavljajoči se bolečini, ki se postopno razvije kot sindrom fizioloških, psiholoških in vedenjskih sprememb, v odvisnosti druga od druge, je treba razmišljati v tej smeri. V raziskavo smo naključno zajeli 50 oseb s tenzijskim glavobolom, ki so v zadnjem letu večkrat iskali zdravniško pomoč. Preverili smo jakost njihove bolečine, njeno trajanje, obseg doživetih obremenitev in potrebnih prilagoditvenih poskusov, konstitucionalne oziroma temperaturne značilnosti načine spoprijemanja, osebnostne poteze, vlogo bolečine v intra in intersubjektnem komuniciranju. Rezultate smo s pomočjo multivariatne analize variance (MANOVA) primerjali s kontrolno skupino in podatke testirali z analizo variance. Oseba, ki trpi in pričakuje pomoč, je v naši skupini največkrat ženska, poročena, z osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, stara okrog 40 let. Kot kaže se bolečina pojavi v stanju stresne izčrpanosti, ki pa ni odvisna le od ocene doživetih obremenitev ter poskusov razrešiti jih, pač pa tudi od konstitucijsko šibkejšega živčnega aparata teh oseb in njihovega manj učinkovitega sloga spoprijemanja s problemi. Pomemben dejavnik vztrajanja bolečine se skriva v njihovi odvisnosti od socialnega polja pa tudi v odzivih drugih oseb (zdravnik, partner). Pomembno je, da se v obravnavi oseb s kronično bolečino, posebno še tistih s tenzijskim glavobolom, naslonimo na bio-psihosocialni model bolečine ter take osebe vključimo v integrativno terapijo, katere del je tudi psihološka obravnava. Vloga psiholoških dejavnikov v pojavnosti bolečine mora biti zato jasna, saj tudi tako lahko preprečimo kronifikacijo pojava.
Ključne besede: bolečina, biopsihosocialni model, kronični glavoboli, temperament, spoprijemanje, socialno učenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1744; Prenosov: 105
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici