| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Temni splet in kriminal
Luka Demšar, 2016, diplomsko delo

Opis: Številni ljudje verjamejo, da so popularni iskalniki kot na primer Google, Yahoo in Bing zmožni indeksirati večino podatkov, ki so objavljeni na Internetu. V resnici jih ne morejo, oziroma lahko po besedah Bergmana (2001), ti identificirajo le 0.03% celotnega Interneta. Vsebina, ki ni dosegljiva z uporabo teh tradicionalnih iskalnikov, se imenuje globoki splet, njegove najtemnejše in najgloblje globine pa so znane kot temni splet, ki vsebuje namerno prikrito vsebino. Osebe, ki bi želele brskati po temnem spletu, lahko to storijo z uporabo posebne programske opreme. Med najpopularnejše spadajo Tor, I2P in Freenet, ki uporabniku ponujajo skoraj popolno anonimnost. Ko se nahajamo v prostoru temnega spleta, ga lahko raziskujemo z uporabo strani kot je ''Hidden Wiki'', kjer so povezave do strani organizirane po kategorijah. Za namene komunikacije med samim brskanjem pa je mogoča uporaba spletnih klepetalnic ali takojšnjega sporočanja, ki sta gostovana v omrežju Tor. Anonimizacijske storitve se lahko uporabljajo za legalne aktivnosti (novinarstvo, politično disidentstvo, žvižgaštvo itd.) ali za ilegalne aktivnosti (trgovina z zlonamerno programsko opremo, trgovina s prepovedanimi drogami, storitve za pranje denarja, trgovina s potnimi listi in državljanstvi, spletno razkrivanje osebnih podatkov, morilske storitve itd.). Za vse te storitve je mogoče plačati z uporabo kriptovalute kot je Bitcoin, ki dodatno anonimizira uporabnikove transakcije. Čeprav omrežja kot so Tor, I2P in Freenet anonimizirajo aktivnosti njihovih uporabnikov, raziskovalci, hekerji in strokovnjaki za varnost nenehno razvijajo različna orodja za namene nadzorovanja ali deanonimizacije, kar se lahko doseže z beleženjem imenika skritih storitev, z nadzorovanjem podatkov uporabnika, z nadzorovanjem spletnih socialnih omrežji, z nadzorovanjem skritih storitev in s semantično analizo. Agencija za napredne obrambne analize ZDA razvija za namene pregledovanja temnega spleta zelo močen spletni iskalnik imenovan Memex, ki lahko indeksira med 90% in 95% informacij iz temnega spleta. Tako kot se kriminalci zanašajo na zasebnost temnega spleta, lahko tega izkoriščajo vlade, organi kazenskega pregona, vojska in obveščevalne službe. Ti ga lahko uporabljajo za različne aktivnosti. Te so operacije pod krinko, varovanje vojaških komandnih in nadzornih sistemov, za preučevanje terena, na katerem operira vojska ali kot vir odprtih informacij.
Ključne besede: internet, svetovni splet, globoki splet, temni splet, anonimnost, kriminaliteta, nadzorovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 1497; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Prodaja orožja in mamil prek temnega spleta
Sandi Koren, 2016, diplomsko delo

Opis: Dandanes nas tehnologija spremlja na vsakem koraku. To nam omogoča, da lahko do spleta dostopamo praktično kjerkoli in kadarkoli. Z razvojem spletnih trgovin, in enostavno uporabo le teh, se je večino nakupov preselilo na splet. Vedno več ljudi se odloča za nakup prek spleta, saj je to enostavneje, hitreje ter v večini primerov, ceneje. Zato ni presenetljivo, da so se za selitev odločili tudi ljudje, ki so se pred tem ukvarjali s prodajo orožja in drog na ulici. Za takšno početje pa se je v globokem spletu razvilo okolje, ki ga imenujemo temni splet. Tukaj najdemo tržnice, na katerih prodajajo vse od drog, orožja in drugih prepovedanih stvari. Zaradi dobre anonimnosti, ki jo dosežemo z namestitvijo programske opreme, je v tem prostoru majhna verjetnost, da bi nas pri nakupu izsledili.
Ključne besede: internet, svetovni splet, globoki splet, temni splet, kriminaliteta, trgovina z orožjem, prepovedane droge, diplomske naloge
Objavljeno: 22.12.2016; Ogledov: 1477; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Razumevanje globokega in temnega spleta v Sloveniji
Jure Klemenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Dandanes skoraj vsak izmed nas uporablja računalnik, mobilni telefon in ostale pametne naprave - pa naj bo to za komunikacijo, zabavo ali pa službene zadeve. Iz dneva v dan se posledično veča tudi število uporabnikov spleta, saj so potrebe po vsebinah na spletu vse bolj iskane in popularne. Čedalje bolj se vsebine selijo na splet, saj so tam lažje dostopne in omogočajo uporabnikom dostop kjerkoli. Za dostop potrebujemo le povezavo z internetom in napravo, katera nam omogoča dostop. Površinski splet oz. splet, ki ga uporabljamo za vsakdanjo uporabo, ni celota svetovnega spleta, je le zgornja plast omenjenega. Zraven površinskega spleta poznamo še globoki in temni splet, ki pa sta manj poznana, skrita in težje dostopna. V diplomskem delu bomo odkrivali, kaj sestavlja globoki in temni splet ter ugotavljali, ali v tem delu spleta najdemo samo legalne ali pa tudi ilegalne zadeve. Podrobneje bomo spoznali brskalnike, s katerimi dostopamo do teh vsebin, med katerimi je najbolj znan TOR – The Onion Router, ki nam zagotavlja stopnjo anonimnosti in zasebnosti. Prav tako bomo spoznali tudi kriptovaluto Bitcoin, ki je glavni način plačevanja v tem predelu spleta. V praktičnem delu diplomskega dela bomo raziskali, ali Slovenci področje temnega in globokega spleta poznamo, ali zanj prvič slišimo. V tem delu bomo ugotovili tudi, za kakšne namene uporabniki globokega in temnega spleta uporabljajo ta del svetovnega spleta in kako varno se počutijo med brskanjem po le-tem. To bomo ugotovili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga bomo razdelili med naključne anketirance. Namen našega diplomskega dela je bralcem predstaviti in razširiti znanje o tem skrivnostnem delu svetovnega spleta.
Ključne besede: diplomske naloge, splet, kriminal, globoki splet, temni splet, bitcoin
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 213; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

4.
Kazniva dejanja na temnem spletu in njihov (ne)učinkovit kazenski pregon
Vesna Brlič, 2019, magistrsko delo

Opis: Temni splet je virtualni prostor, ki omogoča izvrševanje kaznivih dejanj na daljavo po vsem svetu na relativno preprost in anonimen način. Enostaven dostop, težka identifikacija uporabnikov, pestra ponudba blaga in storitev, možnost plačevanja le-teh s kripto valutami ter neuspešen kazenski pregon so okoliščine, zaradi katerih je temni splet s svojimi črnimi virtualnimi tržnicami postal zlata jama za izvršitelje kaznivih dejanj. Kripto valute ob potrebnem znanju in zadostni previdnosti uporabnika namreč skoraj popolnoma onemogočajo preiskovanje kaznivih dejanj s pomočjo toka denarja. Izvršitelji kaznivih dejanj pa vendarle niso edini uporabniki temnega speta, razlogov za njegovo uporabo je več in niso nujno kriminalne narave. Tako ga uporabljajo novinarji, prebivalci držav, v katerih oblast onemogoča dostop do informacij iz zunanjega sveta ali z njimi manipulira, in osebe, ki želijo brskati po običajnih spletnih straneh z večjo mero anonimnosti. Sprva skrajno neučinkovit kazenski pregon kaznivih dejanj na temnem spletu se je v zadnjih letih bistveno izboljšal. Za to so v največji meri zaslužni razvoj tehnološko sofisticiranih orodij za identifikacijo uporabnikov, prilagoditev zakonodaje za uporabo le-teh s strani organov pregona in večletne izkušnje na tem področju. Ker tehnologija je in vedno bo korak pred pravom, je pomembno, da se zakonodaja, zlasti na področju prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so pri kibernetskih kaznivih dejanjih nepogrešljivi, tudi pravočasno prilagaja tehnološkim spremembam. Kibernetska kriminaliteta je aktualna tema, o kateri se je v Sloveniji do sedaj vse premalo govorilo. Tudi za slovenska sodišča so kazniva dejanja na temnem spletu relativno nepoznana. Z njimi se sicer že nekaj časa soočajo sodišča drugod po svetu, v Združenih državah Amerike je tako prišlo že do vrste obsodilnih sodb, v Evropski uniji pa imajo tovrstne izkušnje predvsem nemška in nizozemska sodišča.
Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, temni splet, TOR, prikriti preiskovalni ukrepi, NIT, memex, »honeypot« pasti, preiskava elektronskih naprav, elektronski dokazi, jurisdikcija
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 154; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (894,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici