| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen izobraževanja osnovnošolcev s področja temeljnih postopkov oživljanja
Marko Kukovec, 2020, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je stopnja nudenja temeljnih postopkov oživljanja ljudem, ki doživijo srčni zastoj, zelo nizka. Eden izmed razlogov, da se očividci raje umaknejo, je njihovo neznanje. Zato marsikje po svetu učijo osnovnošolce temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih zunanjih defibrilatorjev. S tem želijo skozi leta izobraziti čim večje število populacije.
Ključne besede: TPO, temeljni postopki oživljanja, oživljanje, prva pomoč, osnovna šola, defibrilator, CPR, cardiopulmonary resuscitation, first aid, basic life support, defibrillator, teach CPR, primary school, elementary school.
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 102; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (887,09 KB)

2.
Prepoznavanje in ukrepi reševalcev pri akutnem miokardnem infarktu v prehospitalnem okolju
Žan Dreisibner, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Definirali smo akutni miokardni infarkt, predstavili simptome, dejavnike tveganja in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela. Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili, da imajo reševalci v nujni medicinski pomoči zadostno znanje iz področja prepoznave in ukrepov pri akutnem miokardnem infarktu. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v nujni medicinski pomoči potrebno nenehno nadgrajevat znanje s pomočjo dodatnih izobraževanj. Primerjali smo odgovore zaposlenih v različnih situacijah s področja akutnega miokardnega infarkta in ukrepov, ki so potrebni v dani situaciji. Ukrepi pri akutnem miokardnem infarktu se skozi leta spreminjajo glede na smernice, ki jih sprejema Evropski svet za reanimacijo. Z vidika reševalcev je potrebno uvesti dodatna izobraževanja in dopolnjevanje znanja.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, temeljni postopki oživljanja, akutni koronarni sindrom, reševalci
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (613,88 KB)

3.
4.
Zadovoljstvo prostovoljnih gasilcev z izobraževanjem za prve posredovalce
Timotej Možič, 2020, diplomsko delo

Opis: Vedno več je oseb z nenadnimi srčnimi zastoji in drugimi obolenji, ki zahtevajo hiter odziv in pomoč. Tukaj nastopijo tako ekipe nujne medicinske pomoči kot tudi prostovoljni gasilci ali drugi prvi posredovalci, ki so skozi opravljanje tečaja za prve posredovalce pridobili znanje za pomoč obolelim osebam in so aktivirani z namenom hitrejšega nudenja pomoči obolelim, saj so bližje lokaciji obolelega, dobro poznajo teren in imajo opremo. Zato je pomembno samo izobraževanje, ki jih pripravi na same intervencije in mnenje samih udeležencev. V diplomskem delu smo predstavili začetke prvih posredovalcev, izobraževanje za prve posredovalce ter aktivacije prvih posredovalcev. Analizirali smo vprašalnik o zadovoljstvu prostovoljnih gasilcev, o izobraževanju za prve posredovalce in predstavili ugotovitve.
Ključne besede: prvi posredovalci, prostovoljni gasilci, izobraževanje prvih posredovalcev, temeljni postopki oživljanja
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 252; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (778,96 KB)

5.
Organizacija mreže lokacij avtomatskih eksternih defibrilatorjev na področju slovenije v povezavi z dispečersko službo zdravstva
Matjaž Andrejc, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Sodelovanje služb nujne medicinske pomoči in dispečerske službe zdravstva pripomore k boljšemu dostopnemu času enot nujne medicinske pomoči v primeru življenjsko ogrožajočih stanj pri pacientih. Z uvedbo mreže avtomatskih zunanjih defibrilatorjev na področju Slovenije pa je omogočen tudi pregled dostopnih avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v trenutku srčnega zastoja in uporaba le-tega. Metode: Za teoretična izhodišča magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in analizo pridobljenih podatkov s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Za iskanje literature smo uporabili podatkovne baze COBISS, EBSCOhost, EBSCOebook, Cinahl, SAGE in ScienceDirect. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Rezultati: Analiza raziskovalnega vzorca je potekala na primarnem področju mobilnih enot nujne medicinske pomoči Ljubljana, ki jih upravlja Dispečerski center zdravstva Ljubljana, in je vključevala 154 telefonskih posnetkov srčnih zastojev. V analizi podatkov smo odkrili, da je bilo največ srčnih zastojev v starostnem obdobju od 61 do 70 let. V 16 primerih so kličoči uporabil avtomatski zunanji defibrilator, kar pomeni 84,2 %, in samo v 3 primerih ga niso uporabili, kar pomeni, da ga niso uporabili v 15,8 % primerov. Od 154 srčnih zastojev je bilo v 130 primerih (84,4 %) izvedeno izvajanje TPO po navodilih zdravstvenega dispečerja. Sklep: Ugotavljamo, da so v 16 primerih (84 %) srčnih zastojev kličoči uporabili avtomatski zunanji defibrilator in samo v 3 primerih srčnih zastojev le-ta ni bil uporabljen, čeprav so kličoči vedeli, kje ga najdejo in da ga lahko uporabijo. Rezultati so dobri in verjamemo, da s kakovostno mrežo avtomatskih zunanjih defibrilatorjev lahko zgoraj omenjen odstotek še povišamo.
Ključne besede: temeljni postopki oživljanja, uporaba AED, baza AED, dispečerska služba zdravstva, izvajanje prve in nujne medicinske pomoči.
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 460; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (685,47 KB)

6.
Masovna edukacija osnovnošolcev iz temeljnih postopkov oživljenja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja
Primož Krajnc, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti pri nas in v svetu. Ocenjujemo, da v Sloveniji zaradi nenadne srčne smrti vsak dan umre 5 do 6 ljudi. Večinoma le pokličejo pomoč in čakajo reševalce. Za preživetje brez trajnih posledic je bistveno trajanje srčnega zastoja, če v tem času ne izvajamo temeljnih postopkov oživljanja, se verjetnost preživetja vsako minuto zmanjša za skoraj 10% . Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 150 osnovnošolcev, 77 osnovnošolcev z predhodno opravljeno masovno edukacijo in 73 osnovnošolcev brez opravljene masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21. Rezultati: V raziskavo sta bili vključeni dve osnovni šoli, ena z predhodno izvedeno masovno edukacijo in ena brez izvedene predhodne masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Podatki kažejo, da osnovnošolci, ki so predhodno opravili masovno edukacijo bolje poznajo in izvajajo temeljne postopke oživljanja. Rezultati tudi potrjujejo našo hipotezo (p<0,001), da obstaja bistvena razlika v povprečni oceni med obema skupinama. Interpretacija in zaključek: Osnovnošolci, ki so imeli predhodno izvedeno masovno edukacijo iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja, imajo zadovoljivo znanje in veščine za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Osnovnošolci so ena izmed zelo motiviranih in dovzetnih skupin ljudi, istočasno pa to znanje širijo v širši lokalni skupnosti. S temi ukrepi pa lahko preživetje po nenadnem srčnem zastoju dvignemo iz 10% na 40% (ERC) oziroma več.
Ključne besede: nenadni srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, izobraževanje, osnovnošolci, otroci rešujejo življenja
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 986; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Poznavanje temeljnih postopkov oživljanja pri pionirjih gasilcih
Manica Ocvirk, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Srčni zastoj v izven bolnišničnem okolju je eden najpogostejših vzrokov smrti. Znanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) laikov lahko bistveno pripomore k kvalitetnemu preživetju žrtve. Mnogokrat očividci, lahko tudi otroci, zaradi neznanja ne znajo pravilno ukrepati. Otroke, ki se že od malih nog urijo tudi v socialnih veščinah, bomo najlažje našli v gasilskih vrstah. Izvedeti želimo, kje vse so se gasilci pionirji izobraževali o TPO, ugotoviti ali anketirani poznajo uporabo AED in oceniti njihovo ustrezno znanje za ustrezno izvedbo TPO. Raziskovalna metodologija: Izvedli smo deskriptivno metodo s študiranjem domače in tuje literature in elektronskih virov, ki smo jo nadgradili z metodo anketiranja izvedeno med pionirji gasilci PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Podatke smo predhodno računalniško obdelali in za rezultate ankete uporabili analitično metodo. Rezultati: Slaba polovica pionirjev gasilcev meni, da bi znali oživljati, vendar je naša raziskava pokazala, da ni tako. Dejstvo je, da jim slovenski sistem ne nudi tega znanja, razen če si ga pridobijo individualno. Sklep: Poučevanje otrok že v vrtcu o osnovah prve pomoči (PP) in nadgradnja učenja v šoli o TPO in uporabi AED je ključna za širjenje tega znanja med vso populacijo. Otroku to znanje na osebni ravni dvigne samopodobo in ga uči humanosti. Te vsebine bi bilo nujno potrebno uvesti in kontinuirano obnavljati v našem šolskem sistemu od najmlajših naprej, kar priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Ključne besede: oživljanje, temeljni postopki oživljanja, otroci, avtomatski zunanji defibrilator, učenje prve pomoči, očividci, gasilci
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1127; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
UPORABA AVTOMATSKEGA EKSTERNEGA DEFIBRILATORJA MED LAIČNO POPULACIJO
Andrej Rihtar, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pri osebi, ki doživi srčni zastoj, je ključnega pomena čim zgodnejši pričetek izvajanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED s strani mimoidočih. Ključnega pomena za uspešno reanimacijo je, da mimoidoči prepoznajo stanje, ki zahteva uporabo AED, da vedo, kje se defibrilator nahaja in da le tega znajo pravilno uporabiti. Raziskovalna metodologija: Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki zajema 15 vprašanj. V raziskavi smo želeli dobiti vpogled v teoretično znanje prebivalcev občine Sveti Tomaž o prepoznavi srčnega zastoja, izvajanju TPO, uporabi AED ter poznavanju nahajališč AED-jev. V raziskavo smo vključili 150 občanov, starih nad 18 let. Rezultati: Z rezultati ankete sklepamo na pomanjkljivo teoretično in praktično znanje občanov iz TPO in uporabe AED. Pravilno razmerje stisov prsnega koša (30:2) je poznalo 69 % anketiranih, ustrezno frekvenco stisov (100-120 stisov/min) 43 % anketiranih, pravilno globino stisov (5-6 cm) 45 % anketiranih, pravilen pristop k žrtvi pa le 10 % anketiranih. Lokacijo AED v Prostovoljnem gasilskem društvu Trnovci je poznalo 31 % anketiranih, lokacijo v središču Svetega Tomaža večina anketiranih, 53 % anketiranih pa je označilo tudi nepravilne odgovore lokacij. 48 % anketiranih je odgovorilo, da si AED v realni situaciji ne bi upali samostojno uporabiti, 90 % anketiranih pa si želi dodatnih izobraževanj iz področja TPO in uporabe AED. Sklep: Rezultati ankete so pokazali dobro ozaveščenost o namembnosti AED. Ugotovili pa smo pomanjkljivosti v teoretičnem znanju občanov, pomanjkanje znanja se namreč kaže pri ključnih dejavnikih za uspešno reanimacijo (pristop k žrtvi, razmerje, frekvenca, globina stisov pri stisih prsnega koša in zmedo pri poznavanju lokacij AED-jev). Obnovitvenih tečajev je premalo (5 v 10 letih), udeležba občanov na tečajih je slaba (okoli 20 udeležencev na tečaj). Iz rezultatov je možno sklepati na potrebo po dodatnem in pogostejšem teoretičnem in praktičnem izobraževanju občanov tako s področja temeljnih postopkov oživljanja, uporabe AED, kot tudi ozaveščanju o pomembnosti obnovitvenih tečajev in o nahajališčih AED. 
Ključne besede: Avtomatski eksterni defibrilator, laična populacija, zdravstveno – vzgojno delo, temeljni postopki oživljanja, srčni zastoj, občina Sveti Tomaž.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1140; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

9.
MNENJE ČLANOV PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV O POMENU TEČAJEV TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA
Aleš Očko, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V sodobnem svetu uvrščamo bolezni srca in ožilja v sam vrh vzrokov umrljivosti. Člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) so takšnim situacijam še posebej izpostavljeni zaradi vpliva okolja na posameznih intervencijah. Gasilska zveza Slovenije (GZS) šteje več kot 140.000 prostovoljnih članov, ki tako predstavljajo pomemben odstotek slovenskega prebivalstva, zato domnevamo, da v večji meri predstavljajo potencialne mimoidoče tudi v lokalni skupnosti, v kolikor bi nekdo doživel srčni zastoj. Oceniti zainteresiranost članov anketiranih PGD za izvajanje tečajev temeljnih postopkov oživljanja (TPO), oceniti, v kolikšni meri jim je takšno znanje do sedaj že prišlo prav v realni situaciji, in primerjati prisotnost strahu pred umetnim predihavanjem »usta na usta« nasproti laični populaciji. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki se je nanašala na študijo domače in tuje literature ter analitično metodo dela, ki se je nanašala na rezultate ankete, izvedene med člani PGD Gasilske zveze (GZ) Šmarje pri Jelšah. Rezultati: Na podlagi ankete smo ugotovili, da 46 % anketiranih meni, da je takšnih tečajev absolutno premalo, še dodatnih 51 % pa jih je mnenja, da bi jih lahko bilo več. V realni situaciji je moralo svoje znanje TPO uporabiti že 20 % anketiranih članov PGD. 68 % anketiranih je hkrati tudi mnenja, da umetno predihavanje »usta na usta« ne vpliva na to, ali bi lažje pristopili k osebi, ki bi potrebovala TPO. Sklep: Poučevanje TPO med člani PGD je izjemnega pomena za dvig znanja TPO na ravni pomembnega dela slovenske populacije. Ker se smernice Evropskega sveta za reanimacijo (ERC) in Ameriško kardiološko združenje (AHA) posodabljajo vsakih pet let, bi bilo smiselno najmanj v takšnem časovnem okviru izvajati tečaje TPO med člani PGD.
Ključne besede: temeljni postopki oživljanja, prostovoljno gasilsko društvo, veriga preživetja, akutni koronarni sindrom, nenadna srčna smrt
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 1314; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

10.
Osveščenost dijakov o pomenu temeljnih postopkov oživljanja
Matej Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri osebi, ki doživi srčni zastoj, je nujnega pomena čimprejšnje nudenje temeljnih postopkov oživljanja s strani laične populacije. Pri osebi, ki je doživela zastoj srca, začnejo po štirih minutah nastajati nepopravljive okvare možganov, po šestih minutah poškodba možganov, v desetih minutah po zastoju srca pa nastopi smrt možganov. Z raziskavo želimo ugotoviti, kje oziroma od koga so dijaki dobili znanja iz temeljnih postopkov oživljanja (TPO), ali bi dijaki znali nuditi TPO in ali so dovolj osveščeni o TPO. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 24 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 306 srednješolcev tretjega in četrtega letnika iz treh celjskih gimnazij. Ugotovili smo, da je znanje dijakov nezadovoljivo. Večina se jih je pripravljena dodatno učiti in spoznavati TPO. Največ jih je znanje že pridobilo na tečaju prve pomoči. Več kot 50 odstotkov dijakov bi bilo pripravljeno nuditi TPO. Nihče od anketirancev pa se še ni znašel v situaciji, ko bi bilo potrebno oživljanje. Dijaki bi v večini bili pripravljeni pomagati osebi, ki je doživela zastoj srca, vendar ne bi znali pravilno odreagirati. Veliko dijakov bi namreč pri ugotavljanju, ali je oseba v nezavesti, ali diha, ali ji bije srce, izgubljalo pomembne sekunde in s tem dragocen čas, ki ga pa pri osebi, ki je doživela srčni infarkt, nimamo. Pravilno mesto za masažo srca pozna 91 odstotkov dijakov, vendar bi jih s pravilno močjo oživljalo samo 38 odstotkov. Po zbranih podatkih so dijaki premalo osveščeni o TPO, saj niso navajali pravilnih odgovorov.
Ključne besede: Temeljni postopki oživljanja, avtomatični eksterni defibrilator, srčni zastoj, dijaki, laiki, osveščenost
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 2786; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (9,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici