| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razmerje med načeloma pravne in socialne države : diplomsko delo
Urška Germauc, 2021, magistrsko delo

Opis: Načeli pravne in socialne države v pravni teoriji nista novi načeli. Gre za dve temeljni ustavni načeli, ki sta se skozi zgodovino razvijali, prav tako se je spreminjal pogled na razmerje med njima. V teoriji je dolgo časa prevladovalo stališče, da navedeni načeli na ustavni ravni sploh nista združljivi. Skozi čas in številne diskusije se je nato razvil pojem socialne pravne države, ki je obe načeli povezal v logično celoto, v kateri se medsebojno prepletata in omejujeta. Danes prevladuje stališče, da sta načeli medsebojno povezani. Pri razmerju med obema načeloma torej ne gre za vprašanje nadvlade enega načela nad drugim, temveč gre za vzporeden in medsebojno povezan razvoj elementov obeh načel. Govorimo torej o socialni pravni državi, ki mora zagotavljati socialno, pravno in ekonomsko varnost vsakega posameznika in s tem udejanjati vrednote tako pravne, kakor tudi socialne države. Socialna država po mnenju teoretikov predstavlja predpostavko pravne države, v kateri je oblast omejena in nadzirana ter s svojimi ukrepi omogoča učinkovito uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Elementi obeh načel so različni, vendar pa se nanašajo na enak sistem in sicer na socialno pravno državo. V slednji se elementi obeh načel prekrivajo in so medsebojno odvisni, njihov skupni namen pa je zaščita enakih vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda in enakost. Človekovo dostojanstvo predstavlja temeljno komponento temeljnih človekovih pravic in svoboščin, katerih priznanje in spoštovanje je v moderni državi izredno pomembno, kar izhaja ne samo iz nacionalne ureditve, temveč tudi z mednarodnega vidika. Do trenja med obema načeloma pride tudi na področju uporabe diskrecije pri odločanju državnih organov. Slednji imajo namreč v socialni državi široko polje proste presoje, kar pa povzroča napetosti v odnosu z načelom pravne države. Kljub temu je potrebno poudariti, da je diskrecija v socialni državi neizogibna, vse dokler bo slednja skrbela za distribucijo dobrin in storitev. Državni organi so pri uporabi diskrecijske pravice omejeni z Ustavo ter temeljnimi pravicami, v katerih ustavno zagotovljena jedra organi s svojimi ukrepi ne smejo posegati. Obravnavani načeli pa nista pomembni zgolj na nacionalnem ustavnem področju, temveč tudi na nadnacionalnem in mednarodnem področju. Načeli namreč med drugim predstavljata tudi temeljni vrednoti pravnega reda EU in temelj za priznanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic (med katere spadajo tudi socialne pravice) tudi na ravni EU.
Ključne besede: ustava, ustavno načelo, pravna država, socialna država, vladavina prava, država blaginje, človekove pravice, socialne pravice, socialna pravičnost, temeljne vrednote
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 516; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Spodbujanje razvoja vrednot s pomočjo mladinske problemske literature
Janja Vidmar, 2016, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu sem prikazala in utemeljila, zakaj in na kakšen način je mladinska problemska literatura lahko v pomoč pri spodbujanju moralnega razvoja, razvoja vrednot in avtonomnega kritičnega mišljenja pri otrocih in mladostnikih. V teoretičnih izhodiščih sem predstavila vzgojo v javni šoli in temeljne vrednote javne šole, ki izhajajo iz Splošne deklaracije človekovih pravic. Iz klasifikacije vrednot po Janeku Musku sem poudarila socialne in societalne vrednote ter poiskala vzporednice med vrednotami javne šole in etično komponento mladinske problemske literature, katere značilnosti sem predstavila z vidika različnih strokovnjakov s tega področja. Teme, načini branja in etična komponenta v mnogih delih mladinske problemske literature potrjujejo elemente medkulturnosti, strpnosti in razumevanja drugačnosti, obenem pa avtorji v teh delih velikokrat opozarjajo na pomanjkanje tradicionalnih vrednot v domačem okolju. Problematiko socialnih in societalnih vrednot sem potem analizirala na podlagi lastnih izbranih književnih del. V praktičnem delu sem na podlagi istih izbranih del v treh razredih izvedla debatno uro in razdelila anketni vprašalnik, da bi preverila, v kolikšni meri se ugotovitve iz teoretičnih izhodišč potrjujejo v praksi. Rezultati so potrdili, da je model uporaben pri spodbujanju razvoja vrednot s pomočjo mladinske problemske literature, obenem pa je zaradi opredeljevanja in kritične presoje učencem v pomoč pri oblikovanju avtonomne osebnosti.
Ključne besede: spodbujanje moralnega razvoja, temeljne vrednote javne šole, socialne in societalne vrednote, mladinska problemska literatura
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1458; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
DEJAVNIKI VERODOSTOJNOSTI V KOVINSKO PREDELOVALNEM PODJETJU
Aleksandra Šeško, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Povzamemo lahko, da je verodostojnost ter etičnost odločanja in ravnanja, kot temeljna usmeritev podjetja, predpogoj za dolgoročno učinkovitost ter uspešnost vseh podjetij. Delovanje v nasprotju z vrednotami udeležencev je lahko prav tako uspešno, vendar le na kratek rok. Če želi podjetje ostati verodostojno, mora prav tako upoštevati dejavnike verodostojnosti, in sicer: temeljne vrednote, organizacijsko kulturo in organizacijsko klimo, etiko ter neformalne in formalne ukrepe uveljavljanja verodostojnosti podjetja. Temeljne vrednote organizacije opisujejo skupna prepričanja in načela podjetja, določajo skupno usmeritev in ponujajo smernice za vsakodnevno vedenje njegovih ljudi, saj bodo lažje podpirali vrednote pri svojem delu in ravnanju, če bodo vedeli, za kaj se zavzema podjetje, kakšno vedenje in delo ceni. Organizacijska kultura je nujen pogoj za uspešnost organizacije in je v veliki meri odvisna od vodilnih zaposlenih oziroma od managementa. Organizacijska klima odraža skupno ime za način vedenja in zaznavanje medsebojnih odnosov zaposlenih v organizaciji. Beseda izhaja iz psihologije in vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost poslovanja podjetja. V bistvu gre za psihosocialni sistem, ki ga sestavljajo posamezniki in skupine v organizaciji ter njihove interakcije. Klima torej predstavlja trenutno stanje v organizaciji in preučujemo jo s pomočjo vprašalnikov. Pomaga pa razlagati različnost človekovega vedenja v organizaciji, kar služi za usmerjanje aktivnosti zaposlenih. Zato si proučevano podjetje Impol, d.d. prizadeva ustvariti takšno klimo, ki bo nudila najboljše poslovne rezultate. Etika je opredeljena kot veda, ki obravnava načela o dobrem in zlem ter norme za odločanje in ravnanje po teh načelih. Je tudi filozofija morale. Morala predstavlja skupek predpisov, norm in vrednot idealov, ki so sankcionirani s posebno notranjo, subjektivno sankcijo, katero posameznik uporablja na samem sebi zaradi morebitnega kršenja omenjenih nravstvenih postavk. Za filozofijo podjetja lahko povzamemo, da jo oblikujejo udeleženci s svojim interesnim vedenjem in je odvisna od družbene kulture, od nadzorov in vrednot družbe, v kateri podjetje deluje. Predstavlja podlago za oblikovanje temeljne politike, zamisli, vizije, poslanstva, smotrov in za ciljno usmerjanje, zlasti glede načel in s tem vodil ter pravil ciljnega obnašanja. Iz raziskave, ki smo jo izvajali v magistrskem delu, lahko torej povzamemo, da se podjetje Impol, d.d. zavzema biti verodostojno, kar se kaže predvsem v temeljnih vrednotah, saj podjetje deluje po načelu obljubljeno narejeno, se pravi, da je pošteno. Zanj je pomembno, da je v okolju spoznano in obravnavano kot zaupanja vreden partner, se pravi, da ga drugi obravnavajo kot verodostojno podjetje. Verodostojnost podjetja se prav tako kaže v močni kulturi, kulturi klana in klimi pravil. Vse te dejavnike verodostojnosti v podjetju Impol, d.d. obravnavajo kot pomembne in zavedajo se, da če želi podjetje ostani verodostojno tudi v prihodnosti, mora te dejavnike, brez kakršnih koli zadržkov, upoštevati.
Ključne besede: verodostojnost, temeljne vrednote, organizacijska kultura, organizacijska klima, etika, morala, filozofija.
Objavljeno v DKUM: 18.01.2011; Ogledov: 2721; Prenosov: 479
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJE ˝INŽENIRKO, D. O. O.˝
Jernej Žajdela, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem tržnem okolju, kjer so pomembni inovativnost, drznost, prodornost in vztrajnost podjetnikov, smo se odločili ustanoviti podjetje, ki se bo ukvarjalo z gradbenim inženiringom in upravljanjem nepremičnin. V diplomskem delu smo se posvetili predvsem predustanovitvenim analizam in politiki planiranja ustanovitve, saj se zavedamo pomembnosti letega. Pri tem smo se osredotočili na tržne raziskave, analizo konkurence in naših potencialnih naročnikov. Poiskali smo naše prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, ki podjetje čakajo na trgu. Pri planiranju poslovanja podjetja smo se odločili za časovno obdobje petih let. Za sedež podjetja smo se odločili za obstoječe prostore ustanovitelja, ki imajo ugodno lego in ustrezne prometne povezave. V planiranem obdobju petih let bo imelo podjetje tri zaposlene, ki bodo s svojimi znanji dograjevali celotno delovanje podjetja na trgu. Ustanovitveni kapital v višini 10.000 € bo zagotovljen s strani ustanovitelja in bo namenjen prvotno za nakup tehnično-tehnološke opreme in opreme pisarniških prostorov, kjer bo podjetje delovalo. Zaradi trenutnih razmer na trgu, ki so za ustanovitev podjetja neugodne in preveč nepredvidljive, smo ustanovitev podjetja prestavili na september naslednjega leta, ko pričakujemo, da se bodo razmere stabilizirale in se bo pokazalo dejansko stanje na trgu. Nastajanje in obstajanje podjetja, njegova uspešnost, razvoj in rast morajo služiti večanju blagostanja vseh njegovih udeležencev.
Ključne besede: podjetniška ideja, dejavniki uspešnosti, etika podjetja, ustanovitvene aktivnosti, vizija podjetja, vrednote, prednosti in slabosti, možnosti in nevarnosti, politika podjetja, poslanstvo podjetja, smotri podjetja, temeljni cilji podjetja, splošne strategije, temeljne strategije, poslovne strategije, razvojne strukture, poslovni izid, bilanca stanja.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2009; Ogledov: 3953; Prenosov: 714
.pdf Celotno besedilo (212,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici