| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OD KONTRADIKTORNOSTI K KONSENZUALNOSTI
Zora Grumić, 2010, diplomsko delo

Opis: Preobremenjenost sodišč in dolgotrajnost postopkov botrujejo spremembam slovenskega kazenskega postopka od kontradiktornega k konsenzualnemu modelu, zgledujoč se po angloameriških in modernih evropskih kontinentalnih modelih kazenskega postopka. V ospredju je učinkovitost kazenskopravnega sodstva in ekonomičnost postopka, ki pripelje k hitrejši in cenovno ugodnejši sprejeti sodni odločitvi. Konsenzualne oblike kazenskega postopka imajo za cilj rešitev spornih zadev v obliki sporazumnega skrajšanja, zaključka ali izognitvi kazenskega postopka. Konsenzualnost je prisotna v vseh oblikah kazenskih postopkov, tudi v naši kazensko procesni zakonodaji, kjer si je utirala pot skozi določene konsenzualne oblike kot so poravnava v predkazenskem postopku, pogojna odložitev kazenskega pregona, skrajšana oblika kazenskega postopka in postopek s kaznovalnim nalogom. Gre za izjeme od rednega kazenskega postopka, v katerem igrajo pomembno vlogo temeljna načela kazenskega postopka kot so: načelo legalitete, načelo kontradiktornosti, pravica do neodvisnega in nepristranskega sodstva, načelo pravičnega sojenja, domneva nedolžnosti, pravica do obrambe, načelo materialne resnice, načelo javnega in neposrednega sojenja, pravica do pravnih sredstev. Našteta načela zagotavljajo pravičen kazenski postopek in sledijo cilju kazenskega postopka, ugotovitvi dejanskega stanja kot podlage izreka o obdolženčevi krivdi in kazni. Kar je v nasprotju s konsenzualnimi postopki, katerih cilj je sporazumna rešitev spora med državo in obdolžencem, v zameno za določene ugodnosti pri izbiri in odmeri kazni, ob sporazumnem obdolženčevem priznanju krivde ali utemeljenosti obtožbe, ob pripravljenosti odpovedi temeljnim procesnim pravicam. Z omejenim prenosom konsenzualnih oblik iz adversarnega v mešan model kazenskega postopka, so konsenzualni postopki dobrodošli. Uvedba instituta plea bargaining-a, kot najbolj sporne konsenzualne oblike kazenskega postopka, je za naš mešan model kazenskega postopka nesprejemljiva tako z vidika doktrine varstva človekovih pravic kot cilja in družbene vloge mešanega kazenskega postopka.
Ključne besede: redni kazenski postopek, konsenzualni postopki, temeljna procesna načela, cilji kazenskega postopka
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2092; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (398,08 KB)

2.
PROBLEMATIKA PORAVNAVANJA IN UPORABE PODOBNIH INSTITUTOV V KAZENSKEM POSTOPKU
Sedin Kičin, 2011, diplomsko delo

Opis: V sodobnem kazenskem postopku je želja po hitrejši in ekonomični rešitvi vse večja. Iz navedenega razloga države v svoje kazensko procesne predpise vključujejo institute, katerih temelj je priti do rešitve kazenskopravnega spora na podlagi sporazuma strank, katerega vsebina je dogovor o kazenski sankciji ali pa dogovor glede vrste in poteka postopka. Konsenzualni instituti so bolj razširjeni v državah, ki jih uvrščamo v angloameriški pravni sistem, le ti temeljijo na institutu plea bargaining. Vse bolj pa te institute v svoje nacionalne pravne rede vnašajo države kontinentalnega pravnega sistema, kar je posledica spreminjanja razmišljanja pravne stroke in potreba po skrajšanju postopkov s ciljem razbremenitve sodišč. Kot vsaka novost je tudi uvedba širše konsenzualnosti v kazenski proces predmet tako pozitivnih kot tudi negativnih kritik. Neodobravanje teh institutov temelji predvsem na možnosti kršitev načel kazenskega postopka in na mnenju večjega dela laične javnosti, ki kot korektorja kriminalitete vidi državo in ne strank postopka. Po drugi strani pa služijo ti postopki hitrejši rešitvi spora, nižji stopnji stigmatizacije obdolženca in zadoščenju oškodovanca, saj se sporazum sklene brez pritiska javnosti in na podlagi strinjanja obeh strank. V našem pravnem redu je obravnavanje te problematike pomembno z vidika uporabe instituta poravnavanja, ki je eden redkih institutov našega kazenskega procesa, ki je konsenzualne narave. V želji po širši uporabi poravnavanja se nam v kazenskem procesnem pravu obetajo spremembe, ki omenjeni institut dopolnjujejo in ki predvidevajo uvedbo širše konsenzualnosti, kot smo jo poznali do sedaj.
Ključne besede: konsenzualnost, konsenzualni postopki, poravnavanje, temeljna načela kazenskega postopka, sporazum strank, priznanje krivde, plea bargaining, diskrecija tožilca.
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 1843; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (732,38 KB)

3.
PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV DOKAZNEGA POSTOPKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN REPUBLIKI SLOVENIJI
Maja Šeruga, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili kazenski postopek Republike Slovenije in Združenih držav Amerike, ki velja v 21. stoletju za edino svetovno velesilo. Zakaj smo se odločili primerjati slovenski postopek z ameriškim je zato, ker sta sistema v določenih pogledih enaka, vendar imata vseeno temeljne razlike. Primerjava velesile in majhne države, ki je večina sveta ne pozna se zdi dobra tema. Da država poskrbi za kaznovanje storilcev kaznivega dejanja je potreben ne samo zakon o kaznivih dejanjih in določenih sankcijah, ampak tudi zakon, ki določa potek postopka in omogoča pravičen postopek za vsakogar. Torej je kazenski postopek urejen s pravnimi pravili, ki se jih procesni subjekti kazenskega postopka morajo držati. Najpomembnejši se zdi postopek na glavni obravnavi, saj je tamkajšnjo dogajanje največjega pomena za obsodbo ali oprostitev domnevnega storilca kaznivega dejanja. Kot bomo zasledili, imata obe državi glavno obravnavo, kjer poteka dokazni postopek in sprejemanje končne odločitve, vendar se pristojnosti subjektov razlikujejo. V Sloveniji poznamo poklicne sodnike ki sprejemajo odločitve, medtem ko si pristojnost v Ameriki deli sodnik skupaj s poroto. Vendar obe državi strmita k pravičnemu kazenskemu postopku in k odkritju resnice s kaznovanjem storilca kaznivega dejanja. In s tem zagotavljata red v državi.
Ključne besede: kazensko procesno pravo, temeljna načela kazenskega postopka, organizacija in sestava sodišč, Združene države Amerike, porotni sistem, psihološka okužba, argumentacija sodb, dokazni postopek.
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 745; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (583,51 KB)

4.
MIRANDA VS PLEA BARGAINING SPORAZUM O KRIVDI KOT NEGACIJA PRAVICE DO MOLKA
Saša Kostanjšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Zakon o kazenskem postopku Republike Slovenije je od svojega začetka veljave doživel mnogo sprememb. Pomembni sta bili noveli ZKP-E iz leta 2003 ter ZKP-K iz leta 2012. Novela ZKP-E je uvedla novosti pri podajanju pravnega pouka in razširila domet pravice do molka. Druga pa je v naš pravni sistem vnesla institut, ki izhaja iz anglo-ameriškega sistema - sporazum o priznanju krivde, ki bi naj pomembno vplival na hitrost reševanja kazenskih zadev in uspešnost kazenskih postopkov. Sporazum o priznanju krivde je dogovor med obdolžencem in državnim tožilcem, pod katerimi pogoji bo obdolženec krivdo za kaznivo dejanje iz obtožbe priznal. Sporazum o priznanju krivde tako v prakso prinaša koristi na strani obdolženca, državnega tožilca, sodišča in javnosti. V teoriji pa so se s uvedbo t.i. plea bargaininga odprla številna vprašanja in pod vprašaj so se postavili temeljni postulati pravičnega postopka in temeljne pravice oseb, ki se znajdejo v kazenskem postopku, predvsem pravica do molka in privilegij zoper samoobtožbo.
Ključne besede: kazenski postopek, adversarni model, inkvizitorni model, državni tožilec, pravice obdolženca, pogajanja o priznanju krivde, priznanje krivde, privilegij zoper samoobtožbo, varstvo ustavnih pravic obdolženca, temeljna načela kazenskega postopka
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 670; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici