| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izbrana dela Janeza Mencingerja v luči ekokritike
Sarah Jerebic, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava izbrana pripovedna in pesniška dela slovenskega pisatelja Janeza Mencingerja z vidika ekokritike. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena ekokritika kot literarnovedna disciplina, in sicer s poudarkom na konceptih narave, antropocentrizmu in razmerjih, ki jih človek vzpostavlja z okoljem, živalmi in rastlinami. V analitični del magistrskega dela je zajetih deset Mencingerjevih zvrstno različnih pripovednih del (Abadon, Moja hoja na Triglav, Varaždinske toplice, Jerica, Zlato pa sir, Bore mladost, Skušnjave in skušnje, Mešana gospoda, Meniški spomini, Cmokavzar in Ušperna), analizirali smo tudi osem njegovih pesmi (Kaznjena kletev, Plačilo sveta, Presajena rožica, Kolikor glav, toliko misli, Bolje drži ga, kot lovi ga!, Ticam!, Studencu, Življenje) in dva članka (O živalstvu, Domorodna pisma). Na podlagi izdelanega modela za ekokritiško analizo pripovednih besedil na vsebinski in jezikovnoslogovni ravni so raziskani odnosi, ki jih literarne osebe in pripovedovalec vzpostavljajo z okoljem, živalmi in rastlinami. Analizirani so z naravo povezani motivi in teme, prav tako ideološke podobe narave. Na podlagi opisov narave sta predstavljena status in glas narave. Na ravni jezikovnega sloga magistrsko delo zajema primere, metafore, pridevke in frazeme iz območja narave. Posveča se tudi vprašanju, kako različni literarni žanri in literarne zvrsti vplivajo na upodobitve narave. Ob analizi izbranih del Janeza Mencingerja smo spoznali, da vsaj deloma lahko govorimo o Mencingerju tudi kot o ekološkem avtorju. Res je, da se v njegovih delih v večini odraža oziroma vzpostavlja antropocentrična drža do narave, okolja, živali in rastlin, tako na vsebinski kot jezikovnoslogovni ravni, a kljub temu njegova dela nudijo bralcu številna izhodišča za razmislek o lastnem odnosu do narave. Izbrana dela namreč obravnavajo vprašanja, kot so izkoriščanje naravnih virov z namenom doseganja tehnološkega napredka, izkoriščanje živali in rastlin, vzpostavljanje lastniškega odnosa do narave itd. Antropocentrizem v magistrskem delu na vsebinski ravni utrjuje pisateljevo zagovarjanje izkoriščanja naravnih virov in tehnološkega napredka, do narave vzpostavlja lastniški odnos, med živalmi in človekom pisatelj vzpostavlja hierarhičen odnos, kar se najizraziteje utrjuje z zagovarjanjem lova na živali, vrednost rastlin pisatelj meri s človekovega vidika, kar pomeni, da so rastline vrednotene na podlagi njihove prehrambene in zdravilne funkcije. Z vsebinskega vidika se antropocentrizem v izbranih delih utrjuje tudi s simbolnimi podobami narave. Na jezikovnoslogovni ravni se antropocentrična drža utrjuje s primerami, pridevki, metaforami in frazemi iz območja narave. Antropocentrična etika postavlja naravo, okolje, živali in rastline v položaj Drugega in jim dodeljuje status objekta. Ob analizi izbranih del smo zasledili tudi nekaj mest, kjer ima narava status subjekta, in sicer ko pisatelj opisuje naravne pojave, kot so vihar, grmenje, toča ipd., saj takrat narava govori z lastnim glasom. Enega izmed najočitnejših odmikov od antropocentrične drže smo opazili pri fiktivnem liku Melkijadu v potopisu Moja hoja na Triglav. Slednji namreč vsem vrstam rastlin pripisuje enako vrednost. Na tem mestu lahko govorimo o nagibanju k biocentrizmu. Ugotovili smo tudi, da na upodobitve narave vplivajo literarne zvrsti in literarni žanri, in sicer s svojimi strukturnimi značilnostmi ter obsegom.
Ključne besede: Janez Mencinger, pripovedna proza, poezija, ekokritika, ekološke teme, podobe narave, človek v razmerju z naravo, antropocentrizem.
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 213; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (961,03 KB)

2.
Primerjava zastopanosti tabu tem v vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcih po Evropi
Barbara Golob, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje osem t. i. tabu tem - spolnost, smrt, ločitev in reorganizirana družina, nasilje, alkoholizem, drugačnost in izločanje ter razvajenost. Potekala je raziskava o zastopnosti tabu tem v vzgojno-izobraževalnem procesu po evropskih vrtcih v kurikulumih.
Ključne besede: evropski vrtci, kurikulum, otrok, tabu teme, vzgojno-izobraževalni proces
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 292; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (578,29 KB)

3.
Kriminalke Avgusta Demšarja
Urška Tivadar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kriminalke Avgusta Demšarja smo opredelili žanrsko literaturo, pri čemer so nas zanimale predvsem sodobne slovenske kriminalke slovenskega pisca kriminalk Avgusta Demšarja. Kriminalke zahtevajo zbranega bralca, ki skuša skupaj z detektivom, ki vseskozi podaja namige, razvozlati uganko in odkriti morilca. V začetku naloge sta podana definicija in razvoj kriminalke, nato sledi primerjava sodobne kriminalke s klasično. V nadaljevanju smo se osredotočili na mariborskega pisatelja kriminalk Avgusta Demšarja in literarno analizo vseh njegovih kriminalnih romanov. Analiza je bila podana s predhodno obravnavo literarne teorije. Po analizi celotnega opusa smo navedli profile morilcev, ki se pojavljajo v romanih. Osredotočili smo se tudi na osrednji lik, tj. lik detektiva. Zanimala so nas pravila pisanja kriminalnih zgodb, ki jih je podal S. S. Van Dine, predvsem pa v kolikšni meri jih je obravnavani avtor pri pisanju svojih zgodb upošteval. Raziskava je potrdila naše hipoteze, da gre pri kriminalkah obravnavanega pisatelja za odmik od kriminalnega žanra, saj je avtor žanr presegel s prvinami, ki jih je vanj vnesel, da gre za opus sodobnih slovenskih kriminalk in da pisatelj pri pisanju svojih zgodb ni v celoti upošteval Van Dinovih pravil.
Ključne besede: Avgust Demšar, kriminalka, detektivski roman, sodobni slovenski roman, Maribor, detektiv, Martin Vrenko, Miloš, družbena kritika, tabu teme.
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 551; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Pripovedni vzorci v socialno-psiholoških mladinskih romanih Janje Vidmar
Sanja Stojnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno življenje in delo pisateljice Janje Vidmar. Namen magistrskega dela je bil raziskati pripovedne vzorce, ki se pojavljajo v izbranih mladinskih romanih: Princeska z napako (1998), Debeluška (1999), Baraba (2001), V imenu ljubezni (2003), Vsiljivka (2004), Fantje iz gline (2005), Nimaš pojma (2005), Zoo (2005), Uspavanka za mladega očka (2006), Softibluz (2006), Angie (2007), Pink (2008), Pleme (2009), Šuterji (2009), Brez (2011), Elvis Škorc, genialni štor (2018) in Črna vrana (2018).V prvem delu so predstavljene značilnosti socialno-psihološkega mladinskega romana in njegov razvoj na Slovenskem. Na kratko je predstavljen tudi termin problemski roman, ki velja za priložnostni izraz in pri samem preučevanju izbranih romanov ni bil uporabljen. V osrednjem delu je bila narejena analiza notranje in zunanje zgradbe. Kriteriji, ki so se upoštevali pri izboru del Janje Vidmar, so bili sledeči: delo spada med mladinsko prozo oz. natančneje v sklop socialno-psiholoških mladinskih romanov, v katerih se pojavljajo različni pripovedni vzorci, ki so predstavljeni skozi motivno-tematske značilnosti in skozi glavne literarne like, ki so postavljeni v zapletene situacije in so mnogokrat v konfliktu z okolico. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo sedemnajst del, kjer smo ugotovili, da je romanom skupno to, da jih povezujejo teme, ki še danes veljajo za tabuizirane. Ob koncu je podana tudi jezikovna analiza izbranih romanov. V sklepu so podane značilnosti posameznih motivov, tem, oseb ter čas in prostor dogajanja, hkrati so na podlagi analize podani odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Janja Vidmar, mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman, pripovedni vzorci, tabu teme.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 522; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
Uporaba i-učbenika pri poučevanju vsebine kvadratna funkcija
Slavica Zafošnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V svetu, kjer nas že skoraj na vsakem koraku spremljajo mobilni telefoni, tablice in prenosni računalniki ter seveda internet (le-ta je dandanes dostopen skorajda vsakomur), so informacije postale lahko dosegljive. Na spletnih straneh je moč najti veliko uporabnih in nazornih interaktivnih vsebin, ki jih učitelji vključujejo v učni proces, učno vsebino bolje ponazorijo in s tem učencem omogočijo lažje razumevanje zahtevnejših vsebin. Učenci se teh vsebin poslužujejo predvsem v času samostojnega učenja, npr. pri reševanju domačih nalog. Magistrsko delo z naslovom Uporaba i-učbenika pri poučevanju vsebine kvadratna funkcija je bilo sestavljeno z namenom, raziskati uspešnost usvajanja znanja vsebine (Kvadratna funkcija) s pomočjo interaktivnega učbenika (v nadaljevanju i-učbenika) Vega 2. Ključni namen izvedbe pedagoškega eksperimenta je bil preveriti prednosti poučevanja z elektronskimi gradivi, in potrditi hipotezo, da poučevanje z i-učbenikom doprinese h kvalitetnejšemu znanju. V teoretičnem delu na kratko opisujem splošno strukturo i-učbenikov. Nadalje je predstavljeno teoretično ozadje izbrane vsebine pričujočega magistrskega dela (definicija in lastnosti kvadratne funkcije, različne oblike enačbe funkcije, predstavljeni so prehodi med posameznimi oblikami enačb, risanje grafa funkcije in pomen diskriminante), ob koncu pa sta predstavljeni kurikularna podlaga ter metodična pot podajanja vsebine. V empiričnem delu so podani rezultati pedagoškega eksperimenta, katerega eksperimentalni faktor je bila kombinirana metoda poučevanja z uporabo i-učbenika. Eksperiment je zajel kontrolno in eksperimentalno skupino dijakov, obe v velikosti povprečnega srednješolskega razreda, in je trajal od 1. marca do 4. aprila 2016. Na začetku eksperimenta je bil izveden standardiziran inicialni preizkus znanja (Nacionalno preverjanje znanja, 4. junij 2007) in ob koncu še finalni preizkus znanja, ki je bil sestavljen za pridobitev rezultatov uspešnosti eksperimenta.Rezultati magistrskega dela ponazarjajo, da je bil izvedeni pedagoški eksperiment neuspešen, ker nisem popolnoma sledila navodilom v programu, ampak sem svoje delo bazirala na osnovi učnih listov, ki sem si jih predhodno pripravila po i-učbeniku. Iz rezultatov finalnega testa pa ni bilo moč razbrati učinka poučevanja z i-učbenikom.
Ključne besede: i-učbenik, apleti, kvadratna funkcija, teme, oblike enačbe kvadratne funkcije
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 501; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

6.
Dinamika medsebojnih odnosov in ustvarjalni proces študentov predšolske vzgoje na področju plesa
Petra Časar, Ula Vukan, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Dinamika medsebojnih odnosov in ustvarjalni proces študentov predšolske vzgoje na področju plesa temelji na opravljeni raziskavi, ki je predstavljena v empiričnem delu, v teoretičnem delu pa je poudarek na teoretičnih znanjih, ki so bila v pomoč pri obdelavi raziskave. Najprej je razčlenjen program študija predšolske vzgoje in podrobno sta predstavljena predmeta Didaktika plesne vzgoje in izbirni predmet Plesna dramatizacija v vrtcu. Teoretični del zajema tudi faze ustvarjalnega procesa po Ani Maletić, prvih osem Labanovih tem, skupinsko dinamiko in študijo primera. Temeljna raziskava je sestavljena iz treh delov, in sicer dveh anket in sprotnega pisanja dnevnika. Z metodo anketiranja so bili pridobljeni rezultati glede izpolnitve pričakovanj študentov, ki so predstavljeni v grafičnih prikazih. Raziskava se je izvajala enkrat tedensko in trajala tri mesece, ko so se sprotno beležile pomembne vsebine.
Ključne besede: Študijski program predšolska vzgoja, skupinska dinamika, študija primera, Labanove teme, ustvarjalni proces
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 755; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (862,78 KB)

7.
MEŠKOVA KRATKA PROZA - TRADICIONALNI IN LIRSKO-MEDITATIVNI MODELI
Tadeja Jezernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Franc Ksaver Meško je že v svoji mladosti kazal zanimanje za književnost. Tekom let je to le še nadgrajeval s svojimi prispevki, ki so se shranili v slovenski literarni spomin. Njegov opus sega od poezije in dramatike do proze, kateri se je največ posvečal. Diplomsko delo predstavlja njegove kratkoprozne zbirke, izdane v obdobju moderne, in podrobnejšo analizo dveh kratkoproznih zbirk Ob tihih večerih in Mir božji, ki veljata za njegovi najboljši deli. Osredotočili smo se na dva modela kratke pripovedi, ki sta bila prisotna v obdobju moderne. Tradicionalni model kratke pripovedi se izoblikuje že v 2. polovici 19. stoletja z Jenkom, Jurčičem, Kersnikom in Tavčarjem. Lirsko-meditativni model kratke pripovedi pa se formira v obdobju moderne z nastopom Ivana Cankarja. Ugotovili smo, da se je Meško posluževal obeh modelov. Z lirsko-meditativnimi črticami je dosegel spoštovan status, saj je bil eden redkih sopotnikov moderne, poleg Zofke Kveder, ki se je približal Cankarjevemu inovativnemu modelu kratke pripovedi. V diplomskem delu smo opravili motivno-tematsko analizo prej omenjenih dveh kratkoproznih zbirk. S komparativno metodo smo dela primerjali med seboj ter iskali podobnosti in razlike med njimi. V obeh zbirkah prevladuje lirsko-meditativni model kratke pripovedi, kjer opazimo temo hrepenenja. V redkih pripovedih Meško ostane blizu tradicionalnemu modelu, kjer je epičnost močneje izražena, v črticah pa prevladuje socialna tematika. V lirsko-meditativnih črticah Meško liričnost ustvarja s čustvenimi izpovedmi, meditacijami, ritmizacijami, retoričnimi figurami in metaforiko. Opravili smo tudi analizo metaforike v lirsko-meditativnih črticah, ki je pokazala na pogosto rabo epitetov, komparacij, personifikacij in glagolskih metafor.
Ključne besede: Franc Ksaver Meško, kratka proza, slovenska moderna, tradicionalni in lirsko-meditativni model kratke pripovedi, motivi in teme, lirsko-meditativne črtice, metaforika
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 757; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1021,44 KB)

8.
Znani, neznani Prežihov Voranc
Silvija Borovnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava si kot izhodišče za raziskovalno opazovanje zastavlja dvoje vprašanj, prvo, ali namreč zares dobro poznamo literarno delo znanega in kanoniziranega pisatelja Prežihovega Voranca, in drugo, ali je bil pisatelj socialni realist v vsej svoji umetniški zavesti in praksi. Na obe vprašanji skušamo odgovoriti z analizo primerov iz Prežihove manj znane zgodnje proze. Le-ta je dosegljiva v Prežihovem Zbranem delu I-III kot Nezbrane novele in črtice (1909-1927), Nezbrane novele in črtice (1939-1941) in Naši mejniki (1945-1948).
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, kratka pripovedna proza, socialni realizem, mejne teme, mejni motivi
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1040; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Mladinska dela Guusa Kuijera
Ines Ošlaj, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela so knjige, ki so nastale izpod peresa večkrat nagrajenega nizozemskega pisatelja Guusa Kuijera. Zbirko njegovih nagrad krasi tudi najprestižnejša nagrada za otroško in mladinsko literaturo na svetu Astrid Lindgren Memorial Award. V svojih knjigah na zanimiv in razumljiv način ruši tabuje in nas uči, da ljubezen vedno pomaga. Diplomsko delo je teoretično, sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljena teorija realistične mladinske proze. Teme, ki jih pisatelj opisuje v svojih delih, uvrščamo v tabu teme, zato se v diplomskem delu na kratko posvetim tudi temu. Predstavljen je življenjepis in bibliografija Guusa Kuijera. Nekaj besed pa je namenjenih tudi nagradam. V drugem, pomembnejšem delu diplomskega dela, je analiziranih šest mladinskih pripovedi Guusa Kuijera, ki so prevedena v slovenski jezik, in sicer Knjiga vseh stvari (2008) in pet knjig o enajstletni deklici Polleke, Naj ljubezen gori kot plamen, amen (2006), Raj je tukaj in zdaj (2009), Ko sreča trešči kot strela (2010), Čez obzorje z vetrom na morje (2011) in Ej, moje ime je Polleke! (2012). Predstavila in analizirala sem morfološke značilnosti omenjenih literarnih besedil (književni prostor, književni čas, pripovedovalec, snov, tema, motiv, zgradbo zgodbe, opis literarnih likov). V zaključku diplomskega dela sem potrdila oziroma ovrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila v uvodnem delu diplomskega dela.
Ključne besede: Realistična mladinska proza, realistična pripoved, tabu teme, Guus Kuijer.
Objavljeno: 05.11.2015; Ogledov: 1310; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (929,07 KB)

10.
Vzgojno-izobraževalne vsebine geografije naselij
Vladimir Drozg, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek skuša odgovoriti na vprašanje, katere teme iz geografje naselij so primerne za obravnavo pri pouku geografije in kakšen je njihov vzgojno-izobraževalni naboj. Pri izboru so merodajni vsebina in število vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki jih posamezna tema vsebuje.
Ključne besede: šolska geografija, didaktika geografije, učne teme, geografija naselij
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 746; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici