1. Razvoj aktivnog turizma u destinaciji Cazin - primjer tematske pješačke staze "Stazom kestena" : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAlmaida Mizić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na razvoj aktivnega turizma v občini Cazin, s posebnim poudarkom na oblikovanju tematske pohodniške poti z imenom "Pot kostanja". Cilj raziskave je bil preučiti potencial tega območja za razvoj novega turističnega produkta, ki bi lahko obogatil turistično ponudbo in pritegnil večje število obiskovalcev. Naloga analizira trenutne razmere v Cazinu, vključno z naravnimi viri, kot so kostanjevi gozdovi, ki so prepoznani kot ključna ekološka in ekonomska komponenta regije. Prav tako obravnava prednosti in izzive aktivnega turizma, s poudarkom na trajnostnem razvoju in ohranjanju naravne dediščine. Primerjalna analiza tematskih poti v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji je omogočila vpogled v dobre prakse, ki jih je mogoče uporabiti pri razvoju poti v Cazinu. Poleg tega so rezultati raziskave, vključno s fokusnimi skupinami in intervjuji z lokalnim prebivalstvom, pokazali, da obstaja velik interes za to pobudo, vendar je potrebna dodatna vlaganja v infrastrukturo in izobraževanje. Zaključno naloga podaja smernice za prihodnji razvoj aktivnega turizma v Cazinu, poudarjajoč pomembnost vključevanja trajnostnih praks za zagotovitev dolgoročnega uspeha projekta. Ključne besede: aktivni turizem, tematska peš pot, Cazin, trajnostni razvoj, kostanjev gozd Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (8,30 MB) |
2. Doživljanje vključenosti v delovni proces in družinske opore pri osebah, obolelih za shizofrenijo : magistrsko deloMaja Čeček, 2021, magistrsko delo Opis: Shizofrenija za seboj prinaša bistvene spremembe v življenje obolelega posameznika in v
življenja njegove družine. Shizofrenija med drugim izrazito vpliva tudi na zaposlitveni položaj
obolelega posameznika. Namen magistrske naloge je raziskati, kako posamezniki, oboleli za
shizofrenijo, doživljajo odnose in oporo znotraj družinskega okolja. V nalogi smo se med drugim
osredotočili tudi na raziskovanje doživljanja vključenosti v delovni proces. V raziskavo smo
vključili 9 oseb, obolelih za shizofrenijo, ki so že dalj časa v fazi remisije oziroma mirovanja
bolezni, so delovno aktivne in imajo redne stike z družino. Izvedli smo 9 poglobljenih intervjujev,
ki smo jih analizirali po načelih tematske analize. Posamezniki, vključeni v raziskavo, navajajo
pomen opore, ki jo prejemajo s strani družinskih članov. Opora družine se nanaša predvsem na
spodbujanje obolelega svojca k rednem in doslednem zdravljenju, poleg tega pa se oporni
dejavniki kažejo kot pripravljenost poslušanja ter razumevanje s strani družinskih članov.
Udeleženci navajajo, da je opora družinskih članov pomembna predvsem v času, ko se oboleli
sooča s hudo simptomatiko bolezni. Posamezniki, sodelujoči v naši raziskavi, med drugim
izpostavljajo tudi pomen lastne delovne aktivacije. Udeleženci navajajo, da je vključevanje v
delovne aktivnosti pomembno predvsem z vidika lastne socialne integracije, poleg tega pa
izpostavljajo, da delovna vključenost pozitivno vpliva na sam potek zdravljenja ter predstavlja
pomemben doprinos na področju osebnega razvoja in finančne avtonomije. Z magistrsko
nalogo želimo osvetliti pomen družine in delovne vključenosti oziroma delovne aktivacije v
življenju posameznika, obolelega za shizofrenijo. Ključne besede: shizofrenija, delovna vključenost, družinska opora, tematska analiza Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 821; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,92 MB) |
3. Poetika nasilja v literaturi Mojce KumerdejPatricija Rošker, 2020, magistrsko delo Opis: V zaključnem magistrskem delu z naslovom Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej smo se osredotočili na pisateljičin literarni opus. V delo smo vključili štiri njena do sedaj izdana dela, in sicer: dva romana Kronosova žetev in Krst nad Triglavom ter dve zbirki zgodb Temna snov in Fragma prav tako pa tudi avtoričine objave posameznih zgodb. Osredotočili smo se predvsem na motivno-tematsko analizo njenih del, v ospredje smo postavili tematizacijo nasilja. V teoretičnem delu smo naredili kratek pregled pisateljičine biografije, največ pozornosti pa smo namenili oblikam in vrstam nasilja. S pomočjo motivno-tematske analize proznih del Mojce Kumerdej smo ugotovili, da se v njenih delih pogosto pojavlja tako psihična kot fizična tematizacija nasilja. Slednja se velikokrat dogaja znotraj družine oziroma med osebami, ki se med seboj dobro poznajo. V romanu Krst nad Triglavom tematizacija nasilja ni tako izrazita kot v kratkih zgodbah, kljub temu pa najdemo pojavnost psihičnega nasilja. Literarne osebe za dosego svojih ciljev uporabljajo manipulacijo, grožnje, poniževanje, zaničevanje. V romanu Kronosova žetev smo opazili tematizacijo psihičnega in fizičnega nasilja, slednjega v precej skrajnih, nečloveških oblikah. Z motivno-tematsko analizo smo ovrgli oziroma potrdili hipoteze, ki smo jih navedli v uvodu zaključnega dela, prav tako pa smo naredili primerjalno analizo tematizacije nasilja med vsemi izbranimi deli ter prikazali, kako lahko pojavnost kraja in časa vplivata na tematizacijo nasilja. Ključne besede: kratka proza, romani, psihično nasilje, fizično nasilje, motivno-tematska analiza Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1628; Prenosov: 326
Celotno besedilo (920,33 KB) |
4. KOLESARSKI TURIZEM KOT DEJAVNIK RAZVOJA TURIZMA V SLOVENIJIMiha Ivankovič, 2016, diplomsko delo Opis: Kolesarski turizem kot dejavnik turizma v destinaciji ima veliko možnosti za razvoj tako na področju infrastrukture, kot tudi na področju turistične ponudbe in nastanitvenih objektov primernih za kolesarje. Takšna oblika turizma še vedno pridobiva vse več privržencev vseh starostnih skupin, ki se odločajo za različne oblike kolesarjenja. Na področju turizma gre predvsem za krajše ali daljše kolesarske izlete po urejenih asfaltiranih poteh ali poteh v naravi, kolesarjenje po urejenih in za to namenjenih parkih, med turistično ponudbo pa lahko štejemo tudi različne prireditive in tekmovanja tako na lokalni, regionalni in državni ravni.
V diplomski nalogi bomo predstavili osnove destinacijskega managementa, definirali pojma kolesarski turizem in turistična destinacija. Prav tako bomo opisali različne vrste kolesarjenja, predstavili kolesarsko infrastrukturo in kolesarske poti.
Namen diplomske naloge je pripraviti predlog tematske krožne kolesarske poti na območju občin Celje, Vojnik, Dobrna, Žalec in Laško, ter izdelati priporočilo kako ta regionalni kolesarski produkt povezati z obstoječo kolesarsko-turistično ponudbo Slovenije.
V empiričnem delu bomo predstavili tematsko krožno kolesarsko pot in kraje skozi katere poteka trasa kolesarske poti. Našteli bomo tudi glavne znamenitosti posameznih krajev ter vključili subjektivno mnenje o stanju kolesarske infrastrukture v občinah. Pri SWOT analizi se bomo dotaknili prednosti in priložnosti kolesarske poti med občinami in hkrati slabosti ter nevarnosti, ki spremljajo razvoj tega proizvoda.
Del empiričnega dela predstavlja analiza ankete, s katero smo želeli pridobiti informacije, ki so pri izbiri kolesarskih poti posameznikom pomembne. Pridobljene informacije in podane predloge bomo upoštevali pri realiziranju krožne tematske kolesarske poti.
Sklepni del bo predstavljal sintezo teoretičnega dela in ugotovitev analize anketnih vprašalnikov. Prav tako bo zajemal predloge za izboljšanje obstoječe kolesarske infrastrukture in možnosti trženja ter promocije krožne tematske kolesarske poti. Ključne besede: destinacijski management, kolesarski turizem, kolesarska infrastruktura, vrste kolesarjenja, krožna tematska kolesarska pot Objavljeno v DKUM: 04.11.2016; Ogledov: 1848; Prenosov: 354
Celotno besedilo (2,09 MB) |
5. Patrick Modiano in umetnost spominaEva Krajnc, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Patrick Modiano in umetnost spomina sem predstavila vsebinski pregled v slovenščino prevedenih Modianojevih romanov Vila Bolest, Ulica Boutiques obscures, Nočna nezgoda in V kavarni izgubljene mladine. Na kratko sem opisala temeljne literarno-teoretske pojme snov, motiv in tema, kot jih definirajo Janko Kos, Miram Hladnik, Matjaž Kmecl in H. Porter Abbott. Predstavila sem pisateljevo življenje in delo ter razmere, osebne in družbene, ki vplivajo na njegovo ustvarjanje. Osrednji del predstavlja analiza in primerjava romanov, ki zajema fabule izbranih romanov ter njihovo motivno-tematsko analizo, ki jo razdelim na tri večje sklope, ki združujejo motive mesta, spomina, časa in občutja modernega človeka . Analiza je potrdila hipotezi, da je obsedenost s spomini in iskanje izgubljene preteklosti izraz problema identitete povojnega človeka ter odpira ontološko vprašanje modernega človeka, ki ga določata čas in prostor njegovega nastanka. Ključne besede: Patrick Modiano, literatura spomina, kolektivni spomin, motivno-tematska analiza, tema identitete Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 1372; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,00 MB) |
6. PRVINE GROTESKE V SODOBNI SLOVENSKI KRATKI PROZIAnja Klep, 2014, diplomsko delo Opis: Pojav groteske na motivno-tematski ravni doda vrednost, obarvanost, slikovitost in polnost. Hkrati nam kot sprejemnikom/bralcem na recepcijski ravni obudi občutek gnusa, smeha, sočustvovanja, pomilovanja, presenečenja, odvratnosti, jeze, absurda, resignacije … Elemente groteske so vpenjali v svoje tekste različni avtorji, mi pa se bomo posvetili groteski v sodobni slovenski kratki prozi pri izbranih pisateljih.
Največ gnusa in absurda med izbranimi zbirkami kratke proze nam na notranjeslogovnem nivoju ponudi Mihaela Hojnik v zbirki kratke proze Maločudnice. Zaradi same vsebine kratkih zgodb njeni teksti dolga leta niso bili sprejeti in so bili zavrnjeni ob vsaki prošnji za objavo. Zbirka je izšla šele dve leti po smrti avtorice. Prvotni naslov »Gnusljivke« bi bralce najnatančneje pripravil na to, kakšni občutki se porajajo v recepcijskem procesu med branjem. Dodatne realistične in fantastične prvine pa zbirko zaokrožijo v samosvojo celoto.
Podobno, a vendarle manj slikovito, se groteskne prvine kažejo v kratki prozi Mojce Kumerdej v zbirki Temna snov. Groteska izgubi rdečo nit, pri čemer prevladuje realistični slog upovedovanja, kar lahko bralce napolni z mešanimi občutki. Fantastične in groteskne prvine kakor tudi motive, smrt narave in kanibalizem nam ponudi Gregor Lozar v zbirki Spačene. Sam naslov nas opozori na nepovprečnost glavnih oseb, njihovega življenja, posredno tudi same zgodbe.
Različne motive, kakor so smrt, uboj, posilstvo, samomor, telesna pohabljenost, smrt narave in duševna razdvojenost smo primerjali skozi motivno-tematsko analizo med izbranimi zbirkami kratke proze. Naravna smrt, posejana z grotesknimi prvinami, uboji, ki nam s pomočjo grotesknih prvin prikazujejo naravo morilca; samomori, ki nam prikažejo groteskno končanje praznih življenj; telesna pohabljenost, ki nam groteskno obarvane motive lahko prikaže v fantastični luči; in smrt narave, ki nam lahko kot bralcem vzbuja negativne občutke. Ključne besede: groteska, sodobna slovenska kratka proza, Mihaela Hojnik, Mojca Kumerdej, Gregor Lozar, smrt, uboj, posilstvo, samomor, obsesija, telesna pohabljenost, smrt narave, motivno-tematska analiza. Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 3349; Prenosov: 278
Celotno besedilo (568,51 KB) |
7. Besedilotvorne lastnosti jezika tvorjenih besedil osnovnošolcev v drugi in tretji triadi osnovne šole (na izbranem vzorcu)Mojca Plaznik, 2010, diplomsko delo Opis: Tema diplomske naloge so besedilotvorne lastnosti tvorjenih besedil učencev druge in tretje triade osnovne šole. V nalogi so bile uporabljene opisna metoda, metoda klasifikacije, komparativna analitična in sintetična metoda ter primerjalna metoda. Namen diplomske naloge je s pomočjo analize besedil pokazati, da se jezik v zapisanih besedilih osnovnošolcev med četrtim in devetim razredom osnovne šole spreminja oziroma da je repertoar jezikovnih sredstev, ki jih uporabljajo starejši otroci, načeloma drugačen od tistega, ki ga uporabljajo mlajši otroci; hkrati je namen naloge pokazati razlike v repertoarju jezikovnih sredstev med dečki in deklicami. Proučevana je spetost delov besedila, stopnja avtonomnosti povedi, leksikalna bogatost besedila, zamenljivost delov besedila, umeščanje pojavov v določen časovni okvir in objektivnost oziroma subjektivnost v besedilih. Namen naloge je tudi proučiti besedila v izbranem vzorcu na makronivoju (tematska zgradba) in ugotoviti zgradbo in dolžino povedi (na mikronivoju) ter določiti rabo slogovnih postopkov v besedilih. V izhodiščnem poglavju je s pomočjo sodobnih jezikoslovnih izhodišč podan teoretični okvir sporazumevanja in sporočanja. V nadaljevanju so z empiričnimi analizami prikazane besedilotvorne lastnosti tvorjenih besedil izbranega vzorca. Ključne besede: besedilotvorje, besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, kohezija, eksplikativnost, suksesivnost, aktualnost besedila, subjektivnost, tematska zgradba. Objavljeno v DKUM: 24.02.2010; Ogledov: 4055; Prenosov: 286
Celotno besedilo (932,08 KB) |
8. ALI ŽENSKE RES PIŠEJO DRUGAČE KOT MOŠKI?Maja Sedevčič, 2009, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je — po vzoru avtomatične kategorizacije leksikalnih in sintaktičnih enot britanskega jezikovnega korpusa — natančno opredeliti razlike v načinu izražanja med spoloma na omejenem vzorcu neumetnostnih neformalnih besedil (zasebna pisma), pridobljenim s sondažno metodo za 30-odstotni selektivni izbor virov. Empirični podatki potrjujejo, da ženske uporabljajo več jezikovnih sredstev za izražanje individualnosti in poimenovanje odnosov med tvorcem besedila in naslovnikom (lastna imena, personalna deiktika, osebni zaimki), medtem ko moški pogosteje uporabljajo jezikovna sredstva z večjo informativno vrednostjo (občna imena, pridevnike, števnike, prislove mere), s katerimi indicirajo predmetnost (depersonalizacija). Razlike med spoloma pojasnjujeta koncepta femininosti oz. »komunosti« (skrb za druge, težnja po usklajenosti medosebnih odnosov) in maskulinosti oz. »agentnosti« (individualizacija, samozaščita). Ključne besede: zasebno pismo, avtomatična kategorizacija leksikalnih in sintaktičnih enot, indikatorji ženskega in moškega načina pisanja, spolni stereotipi, spol kot družbeni konstrukt, socialni konstrukcionizem, teorija družbene identitete, teorije prilagajanja, maskulinost, femininost, frekvenčna distribucija, besedilna dinamika, hierarhična tematska strukturiranost, pragmatične besedilne funkcije Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 3877; Prenosov: 548
Celotno besedilo (5,81 MB) |