| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Tema kuge v slovenskem pripovedništvu od realizma do socialnega realizma : magistrsko delo
Manica Godec Čizmarevič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo kuge v izbranih literarnih delih slovenskih pisateljev, ki so nastala od druge polovice 19. do konca tridesetih let 20. stoletja. Teoretični del zajema predstavitev uporabljenih literarnoteoretičnih pojmov. Hkrati sta predstavljena medicinsko razumevanje kuge in zgodovinski okvir pojavitve kuge na Slovenskem. V analitičnem delu je obravnavanih šest izbranih pripovednih del, v katerih je tema kuge prisotna v meri, ki zadostuje za analizo. Ta dela so razvrščena po kronološkem načelu: France Štrukelj, Kranjska nevesta (1864); Vladimir Levstik, Historija o kugi (1907); Fran Ksaver Meško, Črna smrt (1911); Alojzij Remec, Anno domini (1911); Ivan Pregelj, Plebanus Joanes (1920); Januš Golec, Zlato in kuga pod križem (1934). Pri analizi so v ospredju prikaz tematizacije kuge, opis simptomov, odnos literarnih oseb do kuge in prebolevanje te bolezni, vpliv na potek dogajanja in usodo literarnih oseb, simbolni in metaforični pomeni kuge in literarni opisi. Kuga se je kot bolezen, izvorno pojavna pri bolhah in glodavcih, kmalu prenesla na ljudi. Hitra prenosljivost je povzročila množične izbruhe kuge, ki so se kazali v neobvladljivih epidemijah. Razvili so se različni načini spopadanja s kugo, ki pa niso bili uspešni. Ker pojava epidemije niso znali pojasniti, se je sčasoma izoblikovala miselnost o kugi kot »božjem delu«, torej ideja, da je kuga nekakšna kazen, ki jo je poslal Bog. Ostanki te miselnosti in prisotnosti kuge so vidni še danes, tudi v arhitekturnih dosežkih verskih objektov, kot so cerkve, posvečene svetnikom priprošnjikom proti kugi. Čeprav je od zadnje velike epidemije kuge na Slovenskem minilo približno 300 let, se družba dolgo ni mogla otresti bojazni pred ponovnim izbruhom te nalezljive bolezni. Strah pred njo se je zakoreninil v ljudi in se širil iz roda v rod. Odsev tega se kaže tudi v literarnih delih, tudi tistih, ki so nastala desetletja ali stoletja po tem in jih obravnavamo v magistrskem delu. Tema kuge v njih se kaže pri dogajalnem času, obolelih literarnih osebah, ukrepih, opisu, kjer je ta različen, kljub temu pa so opisani podobni simptomi (povišana telesna temperatura, slabost, zmedenost, drgetanje in izguba zavesti). Opazna razlika je pri predstavitvi smrtonosnosti kuge. Ponekod je kuga predstavljena kot izključno smrtonosna bolezen (na primer Anno domini, Zlato in kuga pod križem), v ostalih pa kot izrazito smrtonosna, toda ne popolnoma. V štirih izbranih literarnih delih je mogoče opaziti ozdravljivost kuge. Hkrati je v vseh delih, razen v Kranjski nevesti, opazna metaforika kuge. Nekatere metafore se ponavljajo in so skupne več delom, na primer morilka, črna smrt, smrt. Delo Plebanus Joannes pri tem izstopa, saj je metaforika precej specifična. Specifična je tudi simbolika kuge, ki je, v primerjavi z ostalimi deli, kjer je v ospredju simbolno pojmovanje kuge kot božje kazni za grešnost človeštva, simbolika vezana na ekspresionistično idejo konca sveta in novega rojstva.
Ključne besede: tema kuge, epidemija, nalezljiva bolezen, slovensko pripovedništvo, analiza izbranih literarnih del slovenskih pisateljev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 563; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (11,41 MB)

2.
Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacija
Tina Kraner, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 1020; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

3.
Tematizacija ljubezni in sovraštva v prozi Gorana Vojnovića
Patricija Bračič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na tematizacijo ljubezni in sovraštva v prozi Gorana Vojnovića. Gre za sodobnega slovenskega pisatelja, ki je za vse svoje do sedaj napisane romane, Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, prejel kresnikovo nagrado. Temeljno raziskovalno vprašanje zaključnega dela je bilo, kako se temi ljubezen in sovraštvo kažeta v zgoraj naštetih literarnih delih. Kot izhodišče raziskovanja smo vzeli odnose, medsebojne in odnose do tujega – ¬imagologijo, saj je človek družbeno bitje, ki ne obstaja brez povezav z drugimi in z okoljem, v katerem živi. Pri tem mu pomagajo čustva, saj posameznik z njimi vzdržuje ravnovesje med seboj in z drugimi ter prispevajo k njegovemu boljšemu delovanju. Nas so zanimali prijateljski, sorodstveni in partnerski odnosi literarnih oseb, prav tako pa tudi odnosi do Drugega oziroma Tujega, saj pisatelj Goran Vojnoviča v romanih piše tudi o priseljenstvu, o vojni, o domovini, o priseljencih, asimilaciji/neasimilaciji in s tem odpira zanimiva vprašanja. Na tem mestu nas je zanimalo, ali se v romanih s temo sovraštva, prikrito ali odkrito, pojavljajo tudi stereotipi in predsodki v povezavi s priseljenci, ali se v romanih skozi oči priseljencev pojavljajo pozitivne podobe Tujega oziroma Drugega in na kakšen način se glavni protagonisti romanov spopadajo z negativnimi odzivi okolice na njihovo drugačnost. Teoretična podlaga zaključnega dela obsega značilnosti in tipologijo sodobnega slovenskega romana, teoretični pregled medsebojnih odnosov, imagologije ter razlago literarnoteoretičnih pojmov. Na podlagi teoretskih predpostavk smo nato analizirali romane Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, ki smo jih izbrali glede na jezikovne, tematske in vsebinske podobnosti ter časovne razlike. S pomočjo motivno-tematske analize posameznih proznih del smo analizirali medsebojne odnose literarnih likov; odnos mati-sin, oče-sin, partnerski odnosi, prijateljski odnosi, odnosi do tujega; odnos Slovencev do priseljencev, odnos priseljencev do Slovencev. Pri tem sta tematizaciji ljubezni in sovraštva prikazani s pomočjo teorije in primerov iz romanov. Roman Čefurji raus! je postavljen v čas samostojne Slovenije, medtem ko romana Jugoslavija, moja dežela in Figa opisujeta čas pred, med in po drugi svetovni vojni. Protagonisti v romanih odkrivajo svojo identiteto, iščejo svoje korenine, smisel ter želijo izvedeti, kdo so, od kod prihajajo. Njihovi družinski odnosi so skrhani. Protagonista romana Čefurji raus! (najstnik Marko) in Jugoslavija, moja dežela (Vladan) odraščata v okolju, kjer se počutita kot tujca in ju kot taka obravnava tudi okolica. Protagonist romana Figa (Jadran) je odrasel moški, ki že ima družino in svojo preteklost raziskuje z namenom, da bi opravičil svoja dejanja in občutke. Tudi on se na trenutke počuti, da nikomur ne pripada.
Ključne besede: Goran Vojnović, tema ljubezni, tema sovraštva, medsebojni odnosi, odnos do tujega, sodobni slovenski roman.
Objavljeno v DKUM: 23.01.2020; Ogledov: 3248; Prenosov: 840
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Tematika nosečnosti in motivika dojenčka kot motivacija za likovno izražanje predšolskih otrok
Regina Dernikovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Tematika nosečnosti in motivika dojenčka kot motivacija za likovno izražanje predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Posvetili smo se področju likovne vzgoje v predšolskem obdobju. Zanimali so nas vloga in pomen likovne vzgoje, vloga in pomen likovnega izražanja, razvoj in značilnosti likovnega izražanja ter likovna ustvarjalnost predšolskega otroka. Prav tako smo namenili pozornost likovnim področjem in tehnikam ter spoznali pomen likovne teme in motiva. V empiričnem delu smo predstavili namen diplomskega dela, in sicer kako predšolskim otrokom zanimivo in aktivno prikazati temi nosečnost in dojenček z različnimi motivi. Spraševali smo se, kako otrokom omogočiti spodbudno okolje za nastanek kakovostnih in edinstvenih likovnih del, pri čemer smo prikazali, kako se lahko vzgojitelji pripravijo na predstavitev in približevanje izbranih tem, kako izbrani temi vplivata na otrokovo likovno delo, in pomen uporabe vizualnih sredstev. Empiričen del smo izvedli v Vrtcu Velenje v skupini štiriindvajsetih otrok, starih pet in šest let, s katerimi smo sodelovali pri pripravljenih dejavnostih. Za izvedbo dejavnosti smo pripravili sedem avtorskih učnih priprav, priložili njihove evalvacije in fotografije končnih likovnih izdelkov otrok. Med pripravami in izvajanjem učnih priprav smo ugotovili, da mora biti dejavnost pripravljena premišljeno, pri čemer je zelo pomembno otrokom nuditi spodbudno okolje. Spoznali smo, da otroci zelo radi sodelujejo, če so pravilno motivirani, bili so radovedni ter odprtega duha za izbrana temo in motiv. Nastali so neprecenljivi končni likovni izdelki otrok, ki nam prikažejo njihovo edinstveno dojemanje sveta.
Ključne besede: Likovna področja, likovne tehnike, motiv, tema, nosečnost.
Objavljeno v DKUM: 12.04.2019; Ogledov: 1375; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

5.
Tema vode v slikanicah za otroke v predšolskem obdobju
Mateja Jesenek, 2018, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomskega dela se nanaša na kakovostne leposlovne slikanice, katerih tema je voda. Obravnavali smo šest kakovostnih leposlovnih slikanic, s katerimi smo otrokom v predšolskem obdobju približali različne zvrsti in vrste literarnih besedil. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pomen branja kakovostnih slikanic v predšolskem obdobju, definicija kakovostne slikanice, interakcija med besedilom in ilustracijo v slikanicah ter pomen odrasle osebe kot bralnega zgleda.
Ključne besede: kakovostna slikanica, tema vode v slikanicah, pomen branja v predšolskem obdobju, odrasla oseba kot bralni zgled
Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 1331; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
Spolna vzgoja v družini predšolskega otroka
Tajda Nemec, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga, naslovljena kot Spolna vzgoja v družini predšolskega otroka, je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Za navedeno temo smo se odločili, ker še vedno gre za eno izmed tabu tem. Zanimalo nas je, kako se starši predšolskih otrok soočajo s spolno vzgojo oziroma ali ocenjujejo, da je le-ta v predšolskem obdobju že potrebna. Raziskali smo tudi težave, s katerimi se starši predšolskega otroka srečujejo ob poučevanju otroka o spolnosti ter navedli nekatere rešitve. Namen naloge predstavlja tudi raziskava, kako (posledično) sprejemajo spolnost predšolski otroci, v katera spolna dejanja so vpleteni, ter kako reagirajo v določenih spolnih situacijah. Ugotavljali smo tudi, kako mediji vplivajo na spolno vzgojo oziroma kakšno vlogo pri tem igrajo. Na podlagi strokovne in znanstvene (tuje) literature smo opredelili teorije in mnenja različnih avtorjev o obravnavani temi. Uporabili smo raziskovalno metodo spletne ankete, v kateri so sodelovali starši otrok, starih med 4 in 6 let. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel. Ugotovitve raziskave so pokazale, da večina staršev predšolskih otrok dandanes ne obravnava spolnosti kot tabu temo, iz katerega razloga lahko tudi potrdimo, da so v večji meri že omenjali spolne teme v lastni družini. Ugotovili smo, da veliko staršev predšolskih otrok nima nobenih težav pri poučevanju svojih otrok o spolnosti, da se o tem preprosto med seboj pogovorijo. V določenih spolnih situacijah precej staršev reagira dokaj primerno, medtem pa se jih še vedno nekaj najde, ki ravna neprimerno. Na podlagi odzivov staršev smo ugotovili, da večina otrok ne gleda na določeno spolno situacijo kot prepovedano, ampak jo normalno sprejema, kot vsak zdrav razvijajoč se otrok. Prav tako se večina staršev strinja, da imajo mediji agresivnejši vpliv na spolno vzgojo ter da knjige pri tem predstavljajo učinkovitejšo rešitev.
Ključne besede: družina, spolna vzgoja, predšolski otrok, starši, tabu tema, mediji.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2018; Ogledov: 2375; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (936,28 KB)

7.
KOMPETENCE VZGOJITELJEV ZA OBRAVNAVO TEMATIKE O SMRTI
Barbara Vajdl, 2017, diplomsko delo

Opis: Večina izmed nas se je v svojem življenju že srečala s smrtjo. Bodisi nam je umrla ljuba oseba bodisi hišni ljubljenček. Takrat smo šli skozi faze žalovanja in se morebiti spopadli tudi s tem, kako smrt razložiti (predšolskemu) otroku. Mu povedati o smrti resnico ali se vprašanju izogniti? Ali pa pogovor preusmeriti na drugo temo, saj so še premajhni, da bi razumeli, kaj je smrt. O tem bo govora v diplomskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen pojem kompetence ter katere vrste kompetenc poznamo. Sledijo različne tabu teme, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju. Še posebej je kot tabu tema izpostavljena smrt. Opredeljeni sta tudi izguba in žalovanje, odzivi otrok na smrt, razumevanje in sprejemanje smrti ter smrt staršev, starih staršev, sorojencev, vrstnikov in hišnih ljubljenčkov. Na koncu je še poudarjena vloga vzgojiteljev pri otrocih glede obravnave teme smrti. V okviru empiričnega dela je bila izvedena in predstavljena raziskava o tem, kako kompetentni se počutijo vzgojitelji za prepoznavanje in obravnavo teme smrti, ali so se s temo smrti že srečali pri svojem delu ter ali jo pri svojem delu obravnavajo ali ne. V raziskavo je bilo vključenih 100 vzgojiteljev mestnih in podeželskih vrtcev po Sloveniji. Zbrani podatki, pridobljeni z anketnimi vprašalniki, so bili obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov imenovanim SPSS. Pri raziskavi nas je zanimalo ali so se vzgojitelji že soočili s temo smrti pri svojem delu in kako so se odzvali, kako kompetentne se počutijo za obravnavo te tematike, ali so se v času svoje zaposlitve kdaj udeležili kakšnega izobraževanja na to temo in s katerimi primeri so se srečali pri svojem delu. Prišli smo do ugotovitve, da vzgojitelji nimajo dovolj kompetenc za obravnavo te tematike ter da so svojo kompetentnost na ocenjevalni lestvici označili med 2 in 4. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji v svojem vrtcu niso imeli organiziranega izobraževanja na temo smrt ter da tudi ne vedo ali se je možno po Sloveniji takih izobraževanj sploh udeležiti. Le peščica vzgojitelj je odgovorila, da v sklopu svojega dela smrt obravnavajo redno, drugi pa jo obravnavajo le, če nekdo umre ali pa po smrti vprašajo otroci.
Ključne besede: kompetence, literatura, predšolski otrok, razumevanje smrti, tabu tema, vloga vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1405; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA IN SMRT
Sabina Gaberc, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Predmet diplomskega dela je doživljanje smrti v družini s predšolskim otrokom, s posebnim poudarkom na doživljanju smrti predšolskega otroka v njegovi družini. Tema nas je zanimala tudi zato, ker sem v svoji preteklosti in sedaj v bližnji okolici zasledila zadržano obnašanje in ravnanje odraslih do predšolskih otrok ob doživljanju smrti v družini. Le-ti največkrat v odnosu do predšolskega otroka postanejo zadržani in tihi in o smrti sploh nočejo spregovoriti. Res pa je, da smrt ni nevsakdanja stvar. To je del našega življenja in z njo se vsak od nas kdaj sooči. Tudi v vrtcu se o tej temi sploh ne pogovarjajo, saj ocenjujejo, da to v vzgojno in izobraževalno delo vrtca ne spada. Prepričani pa smo, da imajo otroci pravico izvedeti čim več o smrti. Tudi starši se izogibajo tako pogovorom kot vprašanjem o tej družbeni tabu temi. Največkrat so prepričani, da so njihovi predšolski otroci premajhni za pogovore o smrti in da vsebin ne bodo razumeli. Še več, bojijo se, da jih bodo teme vznemirile in prestrašile. Sami pa ocenjujemo prav nasprotno. Pogosto se namreč zdi, da imajo odrasli večje težave, tako s pogovori kot s samim doživljanjem smrti, kot pa otroci. Otroci se lažje spopadajo z njo. Prav tako lažje doživljajo žalovanje, če jim seveda starši dovolijo žalovati na njihov način. Pri obravnavi zadanega problema diplomske naloge smo zaznali tudi pomembne razlike med žalovanjem odraslih in žalovanjem otrok. Spoznali smo namreč, da otroci niso tako ranljivi, kot jih včasih ocenjujemo odrasli, ampak so razumevajoča bitja, ki razumejo življenje in pojave v njem. Za potrebe emiričnega dela diplomske naloge smo opravili intervju s starši predšolskih otrok, s predšolskimi otroki in vzgojitelji, ki so se soočali s smrtjo. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo družine za predšolskega otroka ob primeru smrti s posebnim ozirom na doživljanju, razumvanju in soočanju s smrtjo. V empiričnem delu pa smo izvedli analizo dobljenih empiričnih rezultatov s komentarji. Preverili smo tudi zastavljene raziskovalne hipoteze.
Ključne besede: družina, doživljanje smrti, smrt kot tabu tema, izguba, vzroki smrti, žalovanje
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 2209; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (915,36 KB)

9.
Patrick Modiano in umetnost spomina
Eva Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Patrick Modiano in umetnost spomina sem predstavila vsebinski pregled v slovenščino prevedenih Modianojevih romanov Vila Bolest, Ulica Boutiques obscures, Nočna nezgoda in V kavarni izgubljene mladine. Na kratko sem opisala temeljne literarno-teoretske pojme snov, motiv in tema, kot jih definirajo Janko Kos, Miram Hladnik, Matjaž Kmecl in H. Porter Abbott. Predstavila sem pisateljevo življenje in delo ter razmere, osebne in družbene, ki vplivajo na njegovo ustvarjanje. Osrednji del predstavlja analiza in primerjava romanov, ki zajema fabule izbranih romanov ter njihovo motivno-tematsko analizo, ki jo razdelim na tri večje sklope, ki združujejo motive mesta, spomina, časa in občutja modernega človeka . Analiza je potrdila hipotezi, da je obsedenost s spomini in iskanje izgubljene preteklosti izraz problema identitete povojnega človeka ter odpira ontološko vprašanje modernega človeka, ki ga določata čas in prostor njegovega nastanka.
Ključne besede: Patrick Modiano, literatura spomina, kolektivni spomin, motivno-tematska analiza, tema identitete
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 1330; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

10.
IZDELAVA NAPREDNE TEME ZA WORDPRESS
Nejc Kostanjšek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen sistem za upravljanje z vsebino Wordpress ter izgradnjo napredne teme zanj. Izdelana napredna tema je namenjena fotografom. Glavne značilnosti, ki so bile ustvarjene, so možnost urejanja vseh barv na spletni strani, posebna vstopna stran in galerije. Na vstopni strani je omogočena izbira med drsnikom fotografij in prikazom naključne fotografije. Polja za urejanje vstopne strani in galerij so zgrajena z vtičnikom ACF-PRO, ki je bil na koncu vključen v temo. Z diplomsko nalogo je prikazano, kako lahko v Wordpress temo dodamo značilnosti za specifično spletno stran.
Ključne besede: Wordpress, tema, spletna stran
Objavljeno v DKUM: 20.10.2015; Ogledov: 1918; Prenosov: 382  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

Iskanje izvedeno v 12.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici