| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV LJUBEZNI NA VSEBINO EKSISTENCIALNE TEME V IZBRANIH ROMANIH FERIJA LAINŠČKA
Katja Peršak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira izbrane romane sodobnega slovenskega pisatelja Ferija Lainščka. Izbor temelji na vsebinski določnici, ki odbira dela z realistično zasnovano fabulo, od pisateljevih literarnih začetkov do najnovejših stvaritev. V teh romanih glavna literarna oseba, obremenjena z osamljenostjo, išče rešitve in odgovore na kompleksna eksistencialna vprašanja v sedanjosti in v razmerju do ljudi, ki jo obkrožajo. Za iskanje bivanjskega smisla se izkaže, da je odvisno od ljubezni oziroma zaljubljenosti. Ljubezenska tematika se ne manifestira izključno skozi razmerje moški-ženska, ampak se pojavlja tudi v obliki naklonjenosti oziroma ljubezni do bližnjega ali sorodnika. Za literarna dela Ferija Lainščka je tako značilna neločljiva povezanost eksistencialne teme z ljubezensko, saj slednja vpliva na reševanje bivanjske problematike pozitivno ali negativno, torej opravlja vlogo pomočnika ali nasprotnika. Ljubezenski zapleti stopnjujejo tempo dogajanja ali ga zavirajo oziroma pomagajo literarnim osebam ali jih ovirajo pri reševanju eksistencialne problematike. Izbrani romani iz Lainščkovega literarnega opusa, ki so v časovnem okviru izbranega strokovnega termina, vsebinsko in oblikovno ustrezajo definiciji sodobnega slovenskega romana, ki se pojavlja v obliki moderniziranega tradicionalnega romana.
Ključne besede: Feri Lainšček, sodobni slovenski roman, eksistencialna tema, vpliv ljubezni
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 3255; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (452,74 KB)

2.
KRATKA PROZA POLONE GLAVAN IN ANDREJA BLATNIKA
Tomaž Kurež, 2010, diplomsko delo

Opis: Minimalistične kratke zgodbe Polone Glavan in Andreja Blatnika zaokrožajo temeljne lastnosti postmoderne dobe, hkrati pa ji dodeljujejo samosvoj in individualen pečat. Diplomsko delo z naslovom Kratka proza Polone Glavan in Andreja Blatnika je sestavljeno iz motivno-tematskih analiz posameznih kratkih zgodb, začenši z zbirko Gverilci Polone Glavan, nadaljuje pa se s štirimi zbirkami Andreja Blatnika: Biografije brezimenih, Šopki za Adama venijo, Menjave kož in Zakon želje. Iz podrobnih posameznih analiz je ugotovljeno, da vsebujejo kratke zgodbe Polone Glavan in Andreja Blatnika zgradbene elemente splošnih lastnosti kratke proze slovenske literarne postmoderne, kot tudi dejstvo, da kaotična metafizika Polone Glavan ni splet naključnih dejavnikov, ampak temeljno odseva prikrito obsesijo minevanja, ponavljajočih se življenjskih vzorcev in osebnostne, socialne ter kulturne identitete. Prav tako je izpostavljeno in ugotovljeno dejstvo, da se literarni ustroj Blatnikovega ustvarjanja spreminja iz zbirke v zbirko; temeljne spremembe razvojnega toka se kažejo v tematiki zgodb in skozi razločevalne tipološke elemente literarne postmoderne (modernizem, postmodernizem, minimalizem in intimizem). V pričujočem diplomskem delu je prav tako ugotovljeno, da so Blatnikove literarne osebe v svoji eksistenci podrejene nenehnemu iskanju cilja, ki bi osmislil njihovo bivanje, prav tako je podano tudi dejstvo, da je kratka proza Polone Glavan in Andreja Blatnika sestavljena iz treh sestavin, ki zaokrožajo bistvo eksistencialne tematike: iz (anti)junakov kot nosilcev nekega cilja, iz sveta, ki ima pomen eksistence brez pravega smisla, junaki pa poskušajo v njem doseči identiteto bivanja in bistva ter iz bistva, smisla, metafizične biti, ki se reproducira v junakovih ciljih in katerim je treba prilagoditi bivanje.
Ključne besede: postmoderna, slovenska kratka proza, kratka zgodba, minimalizem, motiv, tema, eksistencialna tematika, literarne osebe, tipološki elementi, Polona Glavan, Andrej Blatnik.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3209; Prenosov: 1006
.pdf Celotno besedilo (879,08 KB)

3.
Tematska analiza romana Doktor Živago
Verica Jurak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira zgodovinsko in ljubezensko tematiko, umetnika ter temo umetnost v romanu Doktor Živago rusko-sovjetskega avtorja Borisa Leonidoviča Pasternaka, dobitnika Nobelove nagrade za literaturo. Podlaga zgodovinskega romana je viharno obdobje rusko-sovjetske zgodovine, ki ga zaznamujejo ruska revolucija leta 1905, prva svetovna vojna, februarska in oktobrska revolucija, socializem v Sovjetski zvezi, epilog romana pa se nanaša na drugo svetovno vojno in prva leta po njej. Roman blati oktobrsko revolucijo, naperjen je proti socialističnemu režimu, kar je pogojevalo Pasternakovo izključitev iz Zveze sovjetskih pisateljev, zahtevo avtorjevega izgona iz države in pisateljevo odpoved Nobelovi nagradi. V ljubezenskem romanu je ljubezenska tematika večplastna: izstopa ljubezensko razmerje med moškim in žensko, ki v odnosu glavnega junaka do Lare preraste v simbol ljubezni do domovine, prisotna je ljubezen med polbratoma, vidna je tudi sinova ljubezen do matere. Glavni junak romana o umetniku je veliki pesnik Jurij Živago, čigar biografija je prozni del romana, njegova pesniška zbirka pa se nahaja v zadnjem poglavju romana. Umetnik v nevezanem delu razvija temo umetnost ter je glasnik ideje umetnosti v funkciji nesmrtnosti. Skozi omenjene teme je analizirana tudi avtobiografskost delno avtobiografskega romana, ki se odraža v številnih ujemanjih biografskih podatkov glavnega junaka in avtorja, za razumevanje romana je zlasti pomembno spoznanje, da je Jurij Živago duhovni alter ego Borisa Pasternaka.
Ključne besede: Boris Leonidovič Pasternak, Doktor Živago, sovjetska proza, zgodovinska tematika, ljubezenska tematika, tema umetnost, avtobiografskost.
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 4591; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (510,41 KB)

4.
ZGODOVINA KOT TEMA IN MOTIV V ROMANIH DRAGA JANČARJA
Katja Pavič, 2011, diplomsko delo

Opis: Drago Jančar je v svetu eden izmed najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih pisateljev. Njegov literarni opus ni le obsežen, temveč je tudi po kakovosti izredno uravnotežen. Jančar se je najprej uveljavil s krajšo pripovedno prozo, pozneje se je posvetil še pisanju romanov pa tudi dramatiki in esejistiki. Njegova umetniška besedila se ne dotikajo le slovenskega duhovnega in kulturnega sveta, ampak izpričujejo tudi obče razumljivo literarno govorico. Tematsko so v njegovih delih v ospredju bivanjska vprašanja človeka, ki ga na eni strani obvladujejo mehanizmi zgodovine, na drugi pa njegova lastna zaznamovanost. Zgodovinska tematika s številnimi zgodovinskimi motivi je v njegovih delih zelo pogosta. V diplomskem delu podrobneje predstavljam zgodovinske teme in zgodovinske motive v njegovem romanesknem opusu. Jančar je v svojih romanih po zgodovinski tematiki posegal že od samega začetka ustvarjanja. Zanimala ga je grška mitologija, tuj mu ni bil niti čas antike, nadvse ga je zanimalo obdobje 17. in 18. stoletja, čas, ko je prevladal barok, ko so sežigali čarovnice in ko je po Evropi divjala kuga. V romanih je moč zaslediti tudi tematiko predvojnega, medvojnega in povojnega obdobja na slovenskih tleh pa tudi zgodovinski motivi so povezani z omenjenimi obdobji. Slednji se nanašajo tako na osebe kot na dogodke iz zgodovine. Jančar je napisal romane, ki so dobili oznako zgodovinski roman; v njih je zgodovinska tematika zasnovana širše. Ponekod pa se zgodovina pojavlja le kot motiv, torej Jančar skozi zgodovinska dejstva predstavlja sodobnega človeka in družbo. V njegovih delih se pogosto pojavljajo motivi iz zgodovine, ne samo v romanih, tudi v kratki prozi in dramatiki. Jančar zelo spretno prepleta preteklost s sedanjostjo, tako da včasih ne vemo, kateri čas je realni in kateri fiktivni. Jančarjeve stvaritve niso noben produkt okolja, pač pa so rezultat njegovega mišljenja.
Ključne besede: Drago Jančar, zgodovina, tema, motiv.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 3180; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (905,67 KB)

5.
SLOVENSKA LITERARNA ZGODOVINA O SLOVENSKEM ROMANU PO LETU 1950
Špela Stele, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Slovenska literarna zgodovina o slovenskem romanu po letu 1950 sem ugotavljala, katerim literarnim tokovom in smerem so bili predani sodobni slovenski romanopisci, kakšne so bile njihove teme in motivi, kakšno vlogo imata v romanih jezik in slog, vlogo pripovedovalca ter dogajalnega časa in prostora. Analiza zajema naslednje avtorje in romane: Ciril Kosmač: Pomladni dan (1953), Dominik Smole: Črni dnevi in beli dan (1958), Boris Pahor: Nekropola (1967), Peter Božič: Na robu zemlje (1968), Lojze Kovačič: Deček in smrt (1968), Vitomil Zupan: Potovanje na konec pomladi (1972), Marko Švabič: Sonce sonce sonce (1972), Miško Kranjec: Strici so mi povedali (1974), Andrej Hieng: Čarodej (1976), Marjan Rožanc: Ljubezen (1979), Drago Jančar: Severni sij (1984), Andrej Blatnik: Plamenice in solze (1987), Igor Bratož: Pozlata pozabe (1988), , Lojze Kovačič: Kristalni čas (1990), Feri Lainšček: Namesto koga roža cveti (1991), Andrej Hieng: Čudežni Feliks (1993), Berta Bojetu: Ptičja hiša (1995), Vlado Žabot: Volčje noči (1996), Zoran Hočevar: Šolen z Brega (1997), Feri Lainšček: Petelinji zajtrk (1999), Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit (2000), Rudi Šeligo: Izgubljeni sveženj (2002), Lojze Kovačič: Otroške stvari (2003). Ugotovila sem, da vsak roman zase zastopa vsaj eno od sodobnih literarnih smeri in tokov. V nekaterih romanih se pojavljajo še tradicionalni motivi, a v večini romanov gre za prenovljene, modernistične in postmodernistične motive. Tema, ki je v vseh romanih enaka, je eksistencialna. Edina skupna lastnost vseh preučevanih romanov je namreč človekovo hrepenenje po boljšem življenju. Jezik in slog pisanja sta v večini romanov sodobna in modernistična.
Ključne besede: sodobni slovenski roman, postmodernizem, modernizem, eksistencialna tema, realizem, intimizem.
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 4337; Prenosov: 890
.pdf Celotno besedilo (693,11 KB)

6.
IZDELAVA NAPREDNE TEME ZA WORDPRESS
Nejc Kostanjšek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen sistem za upravljanje z vsebino Wordpress ter izgradnjo napredne teme zanj. Izdelana napredna tema je namenjena fotografom. Glavne značilnosti, ki so bile ustvarjene, so možnost urejanja vseh barv na spletni strani, posebna vstopna stran in galerije. Na vstopni strani je omogočena izbira med drsnikom fotografij in prikazom naključne fotografije. Polja za urejanje vstopne strani in galerij so zgrajena z vtičnikom ACF-PRO, ki je bil na koncu vključen v temo. Z diplomsko nalogo je prikazano, kako lahko v Wordpress temo dodamo značilnosti za specifično spletno stran.
Ključne besede: Wordpress, tema, spletna stran
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 1059; Prenosov: 259 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

7.
TEMATIKA, PROBLEMATIKA IN SPOROČILNOST TER KRITIŠKA RECEPCIJA PESNIŠKIH ZBIRK MILANA DEKLEVE IZŠLIH PO LETU 1990
Nina Kuzma, 2013, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je predstaviti tematiko, problematiko, sporočilnost in kritiško recepcijo pesniških zbirk Milana Dekleve izšlih po letu 1990. Namen naloge je na podlagi dvanajstih pesniških zbirk izšlih od leta 1990 do 2010, izluščiti glavne teme, probleme in sporočila ter s proučitvijo kritiških besedil izpostaviti kritiško recepcijo. Proučevane so bile naslednje zbirke: Panični človek; Preseženi človek; Kvantaški stihi; Šepavi soneti; Jezikava rapsodija/Improvizacija na neznano temo; Sosledja; Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira; V živi zob; Sledi božjih šapic; Slepa pegica časa; Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?, Sto žalostnih in še ena malo manj vesela. Zbirke so bile obravnavane glede na letnico izida ter analizirane na podlagi literarne teorije in z naslonitvijo na spremne študije, literarne kritike in literarnozgodovinske razprave. Ugotovljeno je bilo, da je ključna tema večine zbirk minljivost in da so nanjo vezane vse ostale teme. Iz tem se razvijejo problemi. Lirski subjekt obupuje v svetu, ki ima, poleg narave in vesolja, moč nad njim. Upanje išče v ljubezni in pesmi. Spozna, da smrtnosti ne more ubežati in da je edina rešitev, da se z njo sprijazni, kar mu predstavlja velik problem. Sporočilo večine zbirk je, da moramo, kljub zavedanju lastne smrtnosti, v življenju iskati in najti nekaj pozitivnega. Kritiška recepcija je Deklevi naklonjena.
Ključne besede: Tema, problem, sporočilo, kritika, minljivost, preseženost človeka, človekov obup.
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 1692; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (787,14 KB)

8.
SLOVENŠČINA NA VESELI ŠOLI
Urška Repina, 2012, diplomsko delo

Opis: Vesela šola je skupno ime za izobraževalno prilogo, ki izhaja v revijah Pil in Plus in tekmovanje učencev od 4. do 9. razreda osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenim programom. Tekmovanje poteka že več kot 40 let, na njem pa je tekmovalo že približno milijon učencev. Namen Vesele šole je predstaviti znanja, o katerih učenci v šoli ne izvedo veliko. V zadnjih dvajsetih letih je v okviru Vesele šole izšlo 13 tem, ki so povezane s slovenščino in 4 teme, ki so deloma povezane s slovenščino, kar predstavlja 6 % vseh tem. V teh temah so učenci spoznavali zakulisje gledališča, se učili o lutkah, stripih, dnevnikih, pravljicah, o zgodovini knjig, o knjižnicah, kako napisati referat in še mnogo več. Empirični del diplomskega dela zaobjemata anketa med učenci in intervjuji z mentoricami. V anketi izvemo, da je Vesela šola med učenci priljubljena, da šolski uspeh ne vpliva veliko na uspeh na tekmovanju, ter da je slovenščina na Veseli šoli bolj priljubljena med dekleti. V intervjujih izvemo, da bi slovenščina lahko bila bolj zastopana na Veseli šoli in da učencem zelo koristi sodelovanje na tekmovanju iz znanja Vesele šole. Prisotnost slovenščine na Veseli šoli upada.
Ključne besede: Vesela šola, pouk slovenskega jezika in književnosti, anketa, veselošolska tema, veselošolski vprašalnik, tekmovanje v znanju Vesele šole.
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1157; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

9.
Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih koroških avtorjev
Janja Vollmaier Lubej, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih koroških avtorjev in avtoric se ukvarjam z izbranimi literarnimi deli vidnejših sodobnih avtorjev in avtoric, ki prihajajo s Koroške v Sloveniji. Prvi del disertacije se najprej osredinja na pojem umetnosti, pri čemer skušam njen vidik v širši družbeni resničnosti predstaviti s pomočjo treh medsebojno povezovalnih disciplin, to so filozofija, psihologija in književnost. Zlasti slednji namenjam nekoliko več pozornosti, saj me zanima njena prepustnost, ki se kaže predvsem v povezovanju glasbene in tudi likovne umetnosti. Disertacija se uvodoma ukvarja še s trivialnostjo, pri čemer se naslanjam predvsem na ugotovitve Mirana Hladnika, ki se je v slovenskem literarnozgodovinskem prostoru najnatančneje ukvarjal s to temo, ter Alojzije Zupan Sosič. Prvi del disertacije se v nadaljevanju osredotoča na teoretična izhodišča, na katerih bo temeljila študija. Najprej jasno in natančno določim namen ter cilje, metode dela in zapišem predpostavke. Teoretična dognanja se naslanjajo na naslednja izhodišča: tema in motiv, ki ju kot pojma povzemam po različnih literarnih teoretikih (Daemmrich, Juvan, Kos, Kmecl), simbol (Lotman, Čeh, Kernev Štrajn), literarni prostor (Lotman, Čeh) ter imagologija (Smolej, Pageaux). Vsi pojmi, temeljna sta motiv in tema, so namreč medsebojno prepredeni z opazovanjem literature, ki jo obravnava ta disertacija. Jedro prvega dela predstavljata pregled in analiza literarnih del Janeza Mrdavšiča, Toneta Turičnika, Ivanke Hergold, Vinka Ošlaka, Andreja Makuca, Cvetke Bevc, Silvije Borovnik, Matjaža Pikala in Barbare Simoniti. Izhajam iz motivno-tematske analize in iz jezikovno-slogovnih posebnosti, ki jih vsebuje literatura sodobnih koroških pisateljev oziroma pisateljic. Nato predstavim izhodišča za analizo, kako raziskati temo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. Osredinjam se zlasti na tri temeljna izhodišča, ta so opazovana glede na a) umetnikov življenjski slog ter glede na njegov odnos do b) lastnega ustvarjanja in c) širše družbe. V njihovih jedrih izhajam še iz različnih podkategorij, ki se pletejo v motivno-tematsko mrežo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. V drugem delu analiziram dela, in sicer so to: – roman Skozi soteske (1997) Janeza Mrdavščiča; – kratkoprozni zbirki Prazno nebo (1961), Samomor v nebesih (1964) Marjana Kolarja in izbrani romani istega avtorja, Išči poldan (1967), Robinozonova zastava (2005) ter Primer profesorja Klasinca (2008); – prozni opus Vinka Ošlaka: Hagar (1992), Človeka nikar (1995) in Obletnica mature (1998) z izbranimi eseji; – kratkoprozni prvenec Andreja Makuca Spominjam se ... a že? (1995) s ciklom Posnetki s samim seboj; – romani Soba gospe Bernarde (2007), Ina (2011) in Potovci (2011) ter kratkoprozna zbirka Zgodbe iz somraka (2007) Cvetke Bevc; – Strašljivke (1990) Sivije Borovnik; – romani Modri e (1998), Drevored ljubezni in vojne (2001), Dežela angelov (2011) Matjaža Pikala; – Razdalje (1998) Barbare Simoniti ter pesniške zbirke Zatišnost (1997), Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011). Končni sklep je namenjen širši predstavitvi doktorske disertacije, njenim zaključkom oziroma odprtim vprašanjem, ki so ob študiji nastala.
Ključne besede: Sodobna slovenska književnost, koroški avtorji in avtorice, proza, tematologija, tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja.
Objavljeno: 17.06.2013; Ogledov: 3096; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

10.
LITERARNE TEME V ESEJISTIKI IZBRANIH DEL TOMA VIRKA
Tina Radolič, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana esejistika Toma Virka. Prvi del naloge povzema teorijo eseja in hkrati razčlenjuje pojme, ki so pomembni za nadaljnjo analizo. Drugi del pa je posvečen interpretaciji in tematski delitvi esejistike Toma Virka. Med najbolj opazne tematske kroge novejše slovenske esejistike, kamor spada tudi esejistika Toma Virka, sodijo: književna vprašanja, eseji na temo kulture in umetnosti, eseji, ki obravnavajo bivanjsko problematiko itd. Številni avtorji sodobne esejistike, med njimi tudi Tomo Virk, se obračajo na literarno ustvarjanje slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so s svojim delom zaznamovali slovenski prostor. Tomo Virk spada med tiste pisce, ki jih zanimajo predvsem avtorji v slovenskem literarnem kanonu. V svoje razmišljanje vključujejo teoretske predpostavke in zaključke, do katerih so prišli priznani slovenski ali tuji literarni zgodovinarji ter kritiki. Svoj predmet obravnavajo sistematično, pregledno, v esejistično pisanje se vriva strokovna terminologija, notranjeslogovno pa so usmerjeni k literarni kritiki in zgodovini. Tomo Virk književna dela v izbranih esejih tolmači, primerja, ocenjuje ter krati poskuša prikazati svoj osebni vidik, ki je velikokrat drugačen od že uveljavljenih interpretacij. Delo poskuša predstaviti natančno in objektivno, v nekaterih esejih pa želi poudariti subjektivni vidik, in sicer takrat ko želi izpostaviti vprašanja, ki imajo za avtorja osebni pomen. Za Virkove eseje so značilne osebne, bivanjske teme, in sicer takrat ko se avtor postavlja v razmerje do obravnavane problematike, o njej premišljuje s subjektivnega vidika in sebe postavlja v širši kontekst bivanjskih vprašanj. V ospredju Virkovih esejev pa je tudi tematika ustvarjanja slovenskih avtorjev.
Ključne besede: Tomo Virk, esej, slovenski esej, zgodovina eseja, tema in tematika, motiv
Objavljeno: 20.06.2014; Ogledov: 1525; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (797,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici