| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OTROCI IMAJO TALENT- KJE SO NJIHOVE PRAVICE?
Maja Skočir, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem v ospredje postavila pojema talent ter pravice otrok. Temeljno načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, kakor tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predstavljata načelo koristi otroka in nam nalagata, da je potrebno na vseh področjih, ki zadevajo otroka, posvečati posebno pozornost otrokovi koristi. Preobširnost kršitev človekovih pravic, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, posebno kršitev otrokovih pravic je problem, kateremu bom posvetila pozornost. Skozi diplomsko nalogo bom prikazala, da kjub temu, da je bilo na področju otrokovih pravic sprejetih mnogo predpisov, tako na nacionalni, evropski kot tudi na mednarodni ravni, še vedno prihaja do njihovih kršitev. Posebno poglavje bom namenila opredelitvi pojma talent, ki prvotno ni pomenil neke psihološke posebnosti, ampak je predstavljal denarno enoto. Ta okoliščina nakazuje, da pri vprašanju talenta ne gre samo za psihološki, temveč tudi ekonomski problem. V sociologiji se pod pojmom talent vse bolj poudarja pomen socialnega kapitala, kot katalizatorja kapitala človeka, ki šele omogoča realizacijo človeškega in posredno tudi fizičnega kapitala. Na podlagi tega lahko vidimo, da se obravnavanje talenta ne sme omejevati zgolj na psihološki ravni, temveč zahteva tesno sodelovanje psihologije, sociologije in ekonomije. Ločeno poglavje bom namenila socializaciji, tako primarni kot sekundarni. V procesu socializacije se posamezniki naučijo svoje kulture, v obdobju zgodnjega otroštva je pomembnejša primarna socializacija. Ker so v zadnjem času raznovrstni šovi obnoreli svet, v katerih otroci ne izkazujejo samo svoje talente, ampak tudi zmagujejo, sem poskušala prikazati, kako lahko takšna medijska izpostavljanost vpliva na otroka. Ali imajo njihovi starši pravico, da otroka tekom odraščanja medijsko izpostavljajo, hkrati pa sem prikazala tudi različna mnenja ljudi o nastopanju otrok v javnosti. Proti koncu diplomske naloge sem se dotaknila tudi more, ki jo je Natascha Kampusch preživljala kar osem let v milosti in nemilosti svojega ugrabitelja, kakor tudi odmevnih primerov, ko se duhovniki znašajo nad svojimi učenci, ki so bili v preteklosti medijsko odmevni.
Ključne besede: Ključne besede: talent, otrok, socializacija, varuh človekovih pravic, institucionalno varstvo, diskriminacija, oglaševanje, televizijske oddaje, lepotna tekmovanja, zakon o preprečevanju nasilja v družini.
Objavljeno: 03.10.2011; Ogledov: 2445; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (380,64 KB)

2.
Nadgrajena resničnost: razširjenost v medijski produkciji
Filip Vrečko, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo razširjenost uporabe nadgrajene resničnosti v medijski produkciji na podlagi analize desetih epizod 13 oddaj, ki so ali so bile predvajane v živo. Pozornost posvečamo številčnosti prikaza tehnik nadgrajene resničnosti glede na ciljne skupine, željo po večji gledanosti in finančne omejitve oddaj. Rezultati pokažejo, da je nadgrajena resničnost zasidrana v medijski produkciji za kabelsko televizijo, saj je v 77 % preučevanih oddaj začasna tehnika nadgrajene resničnosti prisotna vsaj 70 % predvajalnega časa. Ugotavljamo, da to ne velja za oddaje, spremljane po satelitskem oddajniku, kjer je odstotek začasnih tehnik nadgrajene resničnosti precej nižji.
Ključne besede: nadgrajena resničnost, medijska produkcija, televizijske oddaje, prenos v živo
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 538; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

3.
Primerjava medijskih vsebin namenjenih etničnim skupinam na primeru madžarske manjšine v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti v Avstriji
Pia Prebevšek, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni mediji madžarske narodne manjšine v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Opisan je pomen medijev za manjšine in njihove pravice do informiranja. Posvetili smo se obravnavanju manjšinskih tem v večinskih medijih – naravi, kontekstu in količini poročanja. Nekaj pozornosti je namenjene tudi pomembnosti, namembnosti ter vsebini manjšinskih medijev. Cilj diplomskega dela je bil preveriti vsebino manjšinskih medijev in ugotoviti organiziranost medijskih organizacij, namenjenih manjšinam. Metode, ki smo jih pri tem uporabljali, so kvalitativna in kvantitativna analiza televizijske oddaje Dober dan, Koroška – Dober dan, Štajerska ter oddaje Mostovi-Hidak in naknadna primerjava. Z namenom čim boljše raziskave oz. analize so bili opravljeni tudi intervjuji z odgovornimi osebami obravnavanih televizijskih oddaj.
Ključne besede: narodna manjšina, etnične skupine, avtohtona slovenska manjšina v Avstriji, madžarska narodna manjšina v Sloveniji, pravice, manjšinski mediji, televizijske oddaje
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 249; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici