Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Epidemija covida-19, ki se je začela konec leta 2019, je opozorila na pomen merjenja, opazovanja in spremljanja epidemične negotovosti, za katero vemo, da lahko negativno vpliva na vse vidike javnega življenja. V tem poglavju predstavljamo na kabelskih novicah temelječi indeks epidemične negotovosti, za katerega verjamemo, da je lahko koristen pripomoček za oblikovalce politike in (druge) raziskovalce. Pridobljeni indeks epidemične negotovosti primerjamo s kazalniki iz literature ter s pomočjo vektorsko avtoregresijskega modela in analizo impulzno-odzivnih funkcij ocenimo vpliv šokov v epidemični negotovosti na temeljne ekonomske spremenljivke. Ugotavljamo, da epidemični šoki negativno vplivajo na ameriško gospodarstvo.
Ključne besede: epidemija, negotovost, televizija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 24.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,20 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali koliko angleškega jezika, natančneje angleških izrazov, smo Slovenci prinesli v tradicionalne medije in s kakšnim namenom. Radio in televizija sta namreč tradicionalna medija in ena izmed prvih, ki smo ju začeli uporabljati tudi Slovenci. Že beseda tradicionalen – tradicija pomeni, da nekaj izvira iz korenin določenega naroda in prenaša njihove navade ter kulturo iz generacije v generacijo. Na slovenski televiziji in radiu lahko vedno pogosteje slišimo vse več angleških izrazov, kar ni slabo za mlade, ki jih poznajo bolje kot starejši prebivalci Slovenije. V analizi smo povprašali širšo javnost, kako pogosto slišijo angleške izraze v tradicionalnih medijih, in ali se jim zdi to koristno oziroma moteče. Medtem smo povprašali tudi nekaj medijskih hiš, če pri svojih pogovornih in podobnih oddajah uporabljajo angleške izraze, kateri so najpogostejši in zakaj je to postalo trend.
Ključne besede: radio, televizija, angleški jezik, angleški izrazi, pogovorne oddaje, globalizacija
Objavljeno v DKUM: 27.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Diplomski projekt je sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem, teoretičnem delu, sem se osredotočila na temo diplomskega projekta: na oglaševanje in stališča. Na začetku sem definirala pojme v zvezi z oglaševanjem, predstavila zgodovino oglaševanja po svetu in v Sloveniji, navedla cilje oglaševanja in v nadaljevanju predstavila oglaševalske medije. Nekoliko bolj sem se posvetila najbolj razširjenima medijema: televiziji in internetu. Nato sledi predstavitev notranjih dejavnikov posameznika in njihova povezava z oglaševanjem. Teoretični del projekta se zaključi s predstavitvijo stališč in predstavitvijo, v kakšen odnosu so stališča in oglaševanje. V drugem, empiričnem delu, sem predstavila raziskavo, ki sem jo izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotavljala sem, kakšen odnos in kakšna stališča imajo odjemalci do oglaševanja na televiziji in internetu. Zastavila sem si tri hipoteze, vse tri sem tudi potrdila. Z izvedeno raziskavo sem ugotovila, da se odjemalcem oglasi na televiziji in internetu zdijo varljivi. Njihova splošna stališča do oglaševanja na televiziji in internetu so dokaj negativna, vendar se za nakup izdelka oz. storitve vseeno velikokrat odločijo na podlagi oglasa.
Ključne besede: Oglaševanje, stališča, psihologija, mediji, televizija, internet
Objavljeno v DKUM: 18.11.2020; Ogledov: 841; Prenosov: 110
Celotno besedilo (913,17 KB)

Opis: V današnjem času se predvajajo najrazličnejše televizijske oddaje, med njimi so tudi jutranje oddaje in v njihovem sklopu tudi informativne oddaje. Ustvarjalci sestavljajo oddaje tako po strukturi kot tehnični, scenski plati, da bi nivo predvajane oddaje zadovoljil občinstvo in dosegel ustrezno kakovost. V različnih državah po svetu pripravljajo televizijske oddaje na podoben način s specifikami okolja, kjer oddaja nastaja. Zato je zanimiva primerjava jutranjega televizijskega programa na javnih servisih v Sloveniji in Makedoniji. V tej diplomski nalogi se bomo osredotočili na celoten opis in analizo pri izvajanju makedonske in slovenske televizijske jutranje oddaje ter razlike in podobnosti pri izvajanju takšne oddaje v obeh državah. V teoretskem delu smo se osredotočili na opis jutranje TV oddaje, javni nastop, produkcijo, tehnične značilnosti oziroma scenografijo, kamere, osvetlitev in grafiko, kakor tudi na distribucijo. Ugotovitve teoretskega dela bomo podprli z analiziranjem obeh jutranjih TV oddaj oziroma makedonske in slovenske jutranje oddaje.
Ključne besede: televizija, jutranja oddaja, produkcija, javni nastop, televizijski tim, distribucija
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1210; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,41 MB)

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali govor voditelja razvedrilne oddaje na TV Celje. Proučili smo strokovno literaturo o razvoju televizije in predstavili lokalno TV Celje. Opredelili smo socialne zvrsti slovenskega jezika in slovensko pravorečje. V empiričnem delu smo analizirali govor voditelja razvedrilne oddaje Top Music. Izpostavili smo odstopanja od knjižne norme na ravni glasoslovja, uporabo mašil, rabo prevzetih besed, izgovarjavo predlogov s/z in v ter najpogostejše skladenjske prvine celjskega pokrajinskega pogovornega jezika. Ugotovili smo, da govorec ni uporabljal knjižnega jezika. Raziskav o govoru v celjskih medijih je malo, zato pričujoča analiza izbranih ravni jezika prispeva k nadaljnjim raziskavam jezikovne usposobljenosti TV-voditeljev.
Ključne besede: lokalna televizija, razvedrilna oddaja, govor v medijih, voditelji, Televizija Celje
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1626; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,27 MB)