Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cilj diplomskega dela je bil analiza pitanja starejših telet po tehnologiji "Pohorje beef". Narejena je bila anketa ekoloških rej Pohorja in Kozjaka (n=49) in analiza rastnosti in klavne kakovosti. V analizi so bili zbrani podatki iz slovenskih klavnic za pet let (2003—2008) in sicer za ekološko vzrejena teleta po tehnologiji "Pohorje beef" (n=634), starejša teleta različnih genotipov iz široke reje (n=2980) in mlado pitano govedo iz istih rej (n=271). Anketirane kmetije so usmerjene v rejo krav dojilj lisaste pasme in vzrejo starejših telet križanja lisasta×limousin, a zaradi nespodbudnih cen je interes rejcev za prodajo pod blagovno znamko"Pohorje beef" majhen. V strukturi zakola so teleta vzrejena po tehnologiji "Pohorje beef" predstavljala 17% vseh starejših telet. Ob zakolu so imela v 204 kg klavne mase pri 328 dneh starosti. Neto dnevni prirast klavne mase trupa je bil 627 g/dan. V primerjavi s čistopasemskimi teleti iz široke reje so priraščala bolje, razlike z mesnimi križanci so bile neznačilne. Po konformaciji so bila boljša v primerjavi z vsemi genotipi starejših telet iz široke reje. Primerjava z mladim pitanim govedom iz istih rej je pokazala, da podaljšano pitanje teh telet ekonomsko ni zanimivo. Za 110 dni starejše živali iz istih rej so bile le 19 kg težje, kar kaže na zastoj v rasti, ki se odraža tudi v nižjih (17%) prirastih in manjši omišičenosti. Značilna interakcija med spolom in starostno kategorijo kaže na to, da so bile posledice daljšega pitanja manj izražene pri telicah kot bikcih.
Ključne besede: pozno odstavljena teleta/ekološka reja/rastnost/klavna kakovost.
Objavljeno v DKUM: 29.07.2009; Ogledov: 5391; Prenosov: 564
Celotno besedilo (20,63 MB)