1. Analiza primernosti vrtčevskega okolja za telesni in gibalni razvoj predšolskih otrok : diplomsko deloNika Šlamberger, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Analiza primernosti vrtčevskega okolja za telesni in gibalni razvoj predšolskih otrok smo v teoretičnem delu predstavili različna okolja, ki se pojavijo v vrtcu. Dotaknili smo se tudi različnih didaktičnih sredstev, ki so pomembna za telesni razvoj otrok. Predstavili smo različne načine sodelovanja med starši in vzgojitelji. Opisali smo vlogo vzgojitelja in vlogo vrstnikov pri igri otrok. Na koncu pa smo opisali še dejavnike primernosti okolja za telesni in gibalni razvoj otrok. V empiričnem delu je bil naš namen analizirati in ugotoviti, ali je vrtčevsko okolje primerno za telesni in gibalni razvoj predšolskih otrok, pri čemer smo bili osredotočeni na podpiranje telesne dejavnosti in kritičnega mišljenja otrok ter odnos med starši/skrbniki in vzgojitelji. Analizo smo izvedli s pomočjo ocenjevalne lestvice gibalnega okolja otrok starih 2 do 6 let. Glavne ugotovitve so bile, da imajo vrtci v večini primerno okolje za telesni in gibalni razvoj, vendar se vseeno marsikje pojavljajo pomanjkljivosti, katere bi bilo potrebno izboljšati, da bi se otrokom zagotovilo še boljše okolje. Ugotovljeno je bilo tudi to, da se nekatere vzgojiteljice veliko bolj trudijo in spodbujajo telesni in gibalni razvoj kot druge ter da je odnos med starši/skrbniki in vzgojitelji v večini vrtcev med dobrim in odličnim.
Ključne besede: Vrtčevsko okolje, telesni razvoj, MOVERS, gibanje otrok.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 464; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (778,74 KB) |
2. Razlike v telesnih razsežnostih med različno učno uspešnimi učenci drugega vzgojno- izobraževalnega obdobja : magistrsko deloKatja Perkovič, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali razlike v telesnih razsežnostih med različno učno uspešnimi učenci pri predmetu šport. V raziskavi so sodelovali učenci drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja iz različnih osnovnih šol po Sloveniji, starih od 9 do 11 let. Šole, ki so sodelovale pri raziskavi in meritvah so bile naslednje: OŠ Podčetrtek, OŠ Franja Malgaja Šentjur, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Mala Nedelja, OŠ Franca Rozmana – Staneta, JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina, OŠ Toneta Čufarja Maribor in OŠ Starše. Vseh otrok skupaj je bilo 467. Razdelili smo jih po spolu in učni uspešnosti. Merili smo parametre telesnih razsežnosti in sestave telesa: obseg pasu, kožno gubo tricepsa, telesno težo in višino, proteine in minerale v telesu, maščevje ter indeks telesne mase. Telesno sestavo smo izmerili s pomočjo bioimpedančnega merilnika IOI 353. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Za preverjanje razlik med različno učno uspešnimi učenci v telesni sestavi in telesnih razsežnostih smo uporabili enosmerno analizo varianc (ANOVA) ter post-Hoc Scheffe preizkus, s katerim smo natančneje opredelili razlike v telesnih razsežnostih ter sestavi telesa med učno bolj, srednje in manj uspešnimi učenci. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učno bolj, srednje in manj uspešnimi učenci pri predmetu šport v telesnih razsežnostih in sestavi telesa. Rezultati kažejo, da imajo bolj učno uspešni učenci, manj maščevja, manjši obseg pasu, nižjo telesno težo ob podobni telesni višini in manjšo kožno gubo kot učno manj uspešni vrstniki. Zato lahko sklepamo, da živijo učno uspešnejši učenci bolj zdrav življenjski slog kot manj učno uspešni vrstniki.
Ključne besede: telesni razvoj, gibanje, rast, akademski uspeh, adolescenca.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 825; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,08 MB) |
3. Povezanost športne dejavnosti s telesno samopodobo pri deklicah in dečkih v obdobju poznega otroštvaKaja Ričnik, 2019, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost športne dejavnosti s telesno samopodobo pri deklicah in dečkih v obdobju poznega otroštva. Raziskava se je odvijala v osnovnih šolah severovzhodne Slovenije, in sicer na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, v OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, na OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Izvedena je bila na vzorcu 306 učencev, starih od 9 do 11 let. V raziskavo je bilo vključenih 138 deklic in 168 dečkov. Podatke smo pridobili v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke o telesni samopodobi in športni dejavnosti smo pridobili s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Uporabili smo »Vprašalnik o telesni samopodobi«, kjer so bila vprašanja vezana na telesno samopodobo in so ga izpolnili učenci. Drugi anketni vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, s katerim smo želeli pridobiti podatke o športnem udejstvovanju otrok, pa so izpolnili starši otrok, ki so sodelovali v raziskavi. Merjenci so bili na podlagi športne dejavnosti razdeljeni na tri skupine: nizko športno dejavni, srednje športno dejavni in zelo športno dejavni. Zbrane podatke smo nato obdelali s pomočjo računalniškega programa s statističnim programom SPSS. Razlike v telesni samopodobi glede na športno dejavnost ločeno po spolu smo ugotavljali z enosmerno analizo variance (ANOVA). Primerjava med dečki in deklicami v skupni telesni samopodobi kaže bistveno boljše vrednotenje telesne samopodobe pri dečkih kot pri deklicah. Največje razlike v vrednotenju smo ugotovili med zelo športno dejavnimi dečki in srednje športno dejavnimi deklicami. Podobno svojo skupno telesno samopodobo ocenjujejo nizko športno dejavni dečki in zelo športno dejavne deklice. Zanimivo je, da se razlike med športno bolj oziroma manj aktivnimi deklicami pokažejo pri telesni samopodobi, ne pa tudi pri splošni.
Ključne besede: samospoštovanje, telesni razvoj, kognitivni razvoj, gibalne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1224; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,60 MB) |
4. Učinek vadbe nogometa na telesne značilnosti in gibalne sposobnosti predšolskih otrokTomaž Kidrič, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na študiji različne literature in na primerjavi dveh izbranih skupin predšolskih otrok. Sestavljeno je iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost gibanja v predšolskem obdobju, telesne značilnosti, telesni in gibalni razvoj ter nogomet kot eno izmed oblik športne aktivnosti v predšolskem obdobju. Dodatne športne aktivnosti, ki jih vrtci in drugi izvajalci športnih programov ponujajo za predšolske otroke in vključujejo osnove različnih športnih panog, lahko v primeru, da so prilagojene razvojni stopnji mlajših otrok, ugodno vplivajo na njihov razvoj. Pri raziskavi smo uporabili eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Z rezultati meritev smo želeli ugotoviti učinek nogometne vadbe na spremembo telesnih značilnosti in razvoj gibalnih sposobnosti otrok, starih med 5 in 7 let. V raziskavo je bilo vključenih deset dečkov, ki se udeležujejo nogometne vadbe v nogometnem klubu Rogaška, v selekciji U-7 (eksperimentalna skupina) in devet dečkov, ki obiskujejo vrtec Rogaška Slatina in se ne udeležujejo nogometne vadbe (kontrolna skupina). Ugotovili smo, da vadba nogometa statistično gledano vpliva na gibalne sposobnosti predšolskega otroka, vendar ne v tako veliki meri, kot smo pričakovali. Nogometna vadba ne vpliva na otrokove telesne značilnosti.
Ključne besede: Gibalni razvoj, telesni razvoj, športne aktivnosti, igra, predšolska vzgoja, Nogometni klub Rogaška
Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 1418; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,09 MB) |
5. Gibalne sposobnosti učencev 4. in 5. razreda v povezavi z njihovim učnim uspehom in krajem bivanjaDenis Kokol, 2017, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil raziskati, kako sta v posameznem okolju povezana učni uspeh in gibalna učinkovitost ter ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih glede na kraj bivanja. Vzorec je zajemal skupaj 307 otrok, ki prihajajo iz treh osnovnih šol v območju Slovenskih goric (podeželske) in iz treh osnovnih šol v Mestni občini Maribor (mestne). Podatki telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti so bili zbrani iz podatkovne zbirke športnovzgojni karton, osnovnošolci vključeni v raziskavo pa so bili razdeljeni glede na kraj bivanja (podeželje, mesto), razred (4. razred, 5. razred) in glede na učni uspeh oz. skupno povprečno oceno petih učnih predmetov (zelo nizka povprečna ocena, srednja povprečna ocena, dokaj visoka povprečna ocena, zelo visoka povprečna ocena). Podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike, pri čemer smo razlike med telesnimi značilnostmi in gibalnimi sposobnostmi ugotavljali s t-preizkusom, povezavo učnega uspeha in gibalne učinkovitosti pa z analizo variance. Statistično značilne razlike smo določali na ravni tveganja P≤0,05. Rezultati kažejo pozitivno povezavo učnega uspeha in gibalne učinkovitosti, kar pomeni, da so učno uspešnejši učenci gibalno sposobnejši, ugotovitev pa velja za obe okolji bivanja ter obe starostni skupini. Ugotavljamo, da se v 4. razredu otroci podeželskih in mestnih šol med seboj ne razlikujejo v telesnih značilnostih, medtem ko so v 5. razredu podeželski otroci težji in imajo več podkožnega maščevja. Kot gibalno učinkovitejši so se v povprečju izkazali podeželski četrtošolci in petošolci, pri čemer so se v 4. razredu statistično značilne razlike v korist podeželskih otrok pokazale pri enem gibalnem testu, v 5. razredu smo takšno razliko opazili pri dveh gibalnih nalogah.
Ključne besede: športnovzgojni karton, telesni razvoj, gibalni razvoj, kraj bivanja, učni uspeh
Objavljeno v DKUM: 06.06.2017; Ogledov: 1953; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,45 MB) |
6. VPILIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKUPetra Horvat, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv nekaterih gibalnih sposobnosti na pravilni razvoj hrbtenice pri otroku je teoretično delo. V njem smo z deskriptivno in komparativno metodo predstavili in opisali dosedanja spoznanja ter jih primerjali med seboj. Namen diplomskega dela je bil opisati pomen razvijanja gibalnih sposobnosti, s katerimi omilimo deformacije hrbtenice; pojasniti, kako z načrtovano gibalno aktivnostjo pripomoremo k pravilnemu razvoju hrbtenice in posledično k pravilni telesni drži otrok; predstaviti gibalne aktivnosti, ki omogočajo optimalno funkcijo hrbtenice; ugotoviti vlogo in pomen mišic, predvsem krepkih hrbtnih, za pravilno rast, razvoj in izoblikovanost hrbtenice. Ugotovili smo, da z razvijanjem gibalnih sposobnosti lahko omilimo nastanek deformacije hrbtenice; da z načrtovano gibalno aktivnostjo lahko pripomoremo k pravilnemu razvoju hrbtenice in posledično k pravilni telesni drži otrok; da gibalne aktivnosti omogočajo optimalno funkcijo hrbtenice ter da so krepke hrbtne mišice pomembne za pravilno rast, razvoj in izoblikovanost hrbtenice.
Ključne besede: telesni razvoj, gibalni razvoj, telesna drža, hrbtenica, gibalne sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 19.01.2016; Ogledov: 1945; Prenosov: 291
Celotno besedilo (974,89 KB) |
7. VPLIV TELESNIH RAZSEŽNOSTI NA TELESNO SAMOPODOBO ŠTUDENTKŽiva Rajh, 2014, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti ali obstaja vpliv med telesnimi izmerami študentk in njihovo telesno samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 183 študentk razrednega pouka Pedagoške fakultete, starih od 19 do 20 let. Meritve so bile opravljene na OŠ Franca Rozmana Staneta in Srednji lesarski šoli Maribor. Pri tem smo uporabili antropometrični instrumentarij za merjenje telesne višine, telesne teže, kožne gube in mišic, za merjenje deleža maščevja, brezmaščobne mase in vode pa smo uporabili analizator sestave telesa Maltron BF-907. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je prevod francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov ThePhysicalSelf-Inventory-short form, so študenti izrazili lastno mnenje oz. vrednotenje svoje telesne samopodobe. Za ugotavljanje povezanosti telesnih izmer in sestave telesa ter telesne samopodobe smo uporabili regresijsko analizo. Podatke smo statistično obdelali na ravni tveganja 0,05 (p ≤ 0,05). Rezultati kažejo, da je pri študentkah korelacija med telesnimi izmerami, sestavo telesa in telesno samopodobo statistično značilna. Ugotavljamo, da telesno samopodobo najbolje pojasnjuje telesna teža, ki je jasno vidna pri vsakem posamezniku. Težje študentke imajo nižjo telesno samopodobo kot lažje. Najmanj pozornosti študentke posvečajo gibalnim aktivnostim, saj so v obdobju, ko dajejo prednost drugim stvarem (npr. iskanje zaposlitve, neodvisnost, odgovornost zase, navezanost na partnerja itd.). Če pa gibalno aktivnost zanemarimo, bomo še težji in naša telesna samopodoba bo še bolj negativna. Zdrav življenjski slog je tisti regulator teže, ki pripomore k boljšemu počutju in pozitivni telesni samopodobi.
Ključne besede: zunanji videz, telesne izmere, telesni razvoj, samospoštovanje, samozavedanje
Objavljeno v DKUM: 25.09.2014; Ogledov: 1842; Prenosov: 216
Celotno besedilo (383,43 KB) |
8. VPLIV POVEČANE TELESNE TEŽE NA MOTORIČNI RAZVOJ OTROKAndreja Kirbiš, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti ali povečana telesna teža vpliva na motorični razvoj otrok. V teoretičnem delu je opisan motorični razvoj otrok, motorične sposobnosti, ter dejavniki, ki vplivajo na motorični razvoj. Prav tako je opisan telesni razvoj in kako ga spremljamo. V teoretičnem delu je prav tako opisana povečana telesna teža, ki se deli na prekomerno telesno težo in debelost. Pri tem poglavju so opisani vzroki in posledice povečane telesne teže v otroštvu. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati testiranja motoričnih sposobnosti. Uporabili smo 12 motoričnih testov, s katerimi domnevno merimo motorične sposobnosti. Ugotavljali smo, ali bodo otroci s povečano telesno težo dosegli slabše rezultate od otrok z normalno telesno težo, ali bodo na testiranju motoričnih sposobnosti razlike med spoloma in ali bodo razlike na testiranju motoričnih sposobnosti glede na indeks telesne mase otrok. V raziskavi je sodelovalo 88 otrok od tega 41 deklic in 47 dečkov starih med 57 meseci in 75 meseci. Ugotovili smo, da otroci s povečano telesno težo dosegajo slabše rezultate od otrok z normalno telesno težo ter da so razlike v motoričnih sposobnostih med spoloma in glede na indeks telesne mase otrok.
Ključne besede: motorični razvoj, motorične sposobnosti, dejavniki motoričnega razvoja, telesni razvoj, indeks telesne mase, povečana telesna teža
Objavljeno v DKUM: 27.08.2013; Ogledov: 2193; Prenosov: 234
Celotno besedilo (1,06 MB) |
9. MEDSEBOJNA POVEZANOST GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN TELESNIH RAZSEŽNOSTI OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJUTadeja Marič, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Medsebojna povezanost gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti otrok v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Cilj je bil ugotoviti povezanost gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti. V teoretičnem delu so predstavljene telesne razsežnosti otrok, telesni razvoj otrok, prekomerna telesna teža v predšolskem obdobju, gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, medsebojni vpliv telesnih razsežnosti in gibalnih sposobnosti ter dosedanje raziskave in ugotovitve. V empiričnem delu so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 38 predšolskih otrok. Podatki otrok so bili pridobljeni z merjenjem telesne višine in telesne teže ter motoričnimi testi. Rezultate motoričnih testov otrok smo primerjali s telesnimi razsežnostmi otrok in ugotavljali njihovo medsebojno povezanost. Korelacija med telesno težo, telesno višino in indeksom telesne mase in gibalnimi sposobnostmi je nizka, zato ugotavljamo, da telesne razsežnosti ne vplivajo na gibalne sposobnosti otrok. Otroci z nižjim indeksom telesne mase niso dosegli boljših rezultatov kot otroci z višjim indeksom telesne mase. Med dečki in deklicami ni bilo statistično pomembnih razlik v rezultatih gibalnih sposobnosti. V telesnih razsežnostih med deklicami in dečki iste starosti ni statistično pomembnih razlik.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, telesne razsežnosti, predšolski otrok, gibalni razvoj, telesni razvoj, telesna teža, telesna višina, indeks telesne mase.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2013; Ogledov: 3089; Prenosov: 446
Celotno besedilo (1,26 MB) |
10. VPLIV VZGOJITELJEV NA IZVAJANJE GIBALNIH DEJAVNOSTI V ORMOŠKIH VRTCIHSara Korotaj, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljev na izvajanje gibalnih dejavnosti v ormoških vrtcih smo želeli ugotoviti, ali drži, da imajo vzgojitelji, ki so v prostem času športno aktivni, višjo stopnjo izobrazbe, ali so mlajši vzgojitelji v prostem času pogosteje športno aktivni, ali okolje vrtca vpliva na vzgojiteljevo aktivno vključevanje v gibalne dejavnosti otrok, ali vzgojiteljeva športna aktivnost vpliva na otrokovo izvajanje gibalnih dejavnosti in ali vzgojiteljeva športna aktivnost v prostem času vpliva na njegovo aktivno vključevanje v gibalne dejavnosti otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem, kjer je uporabljena desktiptivna metoda, je predstavljena gibalna dejavnost v Kurikulumu za vrtce in v ormoških vrtcih, vpliv redne gibalne dejavnosti na razvoj otroka, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti, kompetence vzgojiteljev v vrtcu na področju gibanja in vlogo vzgojiteljev pri ustvarjanju gibalnih kompetenc otroka. Namen raziskave v empiričnem delu naloge je bil raziskati vpliv vzgojiteljev na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v ormoških vrtcih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, in sicer anketni vprašalnik zaprtega tipa. Vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije strokovnih delavcev zaposlenih v enotah Vrtca Ormož (Ormož, Velika Nedelja, Podgorci), v vrtcu Ivanjkovci, vrtcu Miklavž pri Ormožu in enoti Kog, vrtcu Središče ob Dravi, vrtcu Sveti Tomaž, vrtcu Ljutomer in enoti Gresovščak. Podatki so obdelani kvantitativno in analizirani z deskriptivno statistiko in multivariatno analizo. Ugotovili smo, da so vzgojitelji z visokošolsko izobrazbo pogosteje športno aktivni, ter da so pogosteje športno aktivni mlajši vzgojitelji in pomočniki. Večina vzgojiteljev, ki je v prostem času pogosto športno aktivna, se aktivno vključuje v gibalne aktivnosti otrok.
Ključne besede: gibalne dejavnosti v vrtcu, telesni in gibalni razvoj otrok, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti, kompetence vzgojitelja, gibalne kompetence otrok
Objavljeno v DKUM: 19.03.2013; Ogledov: 2440; Prenosov: 293
Celotno besedilo (1,56 MB) |
