| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČIN PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA OTROK V ČASU POČITNIC
Tamara Erbus, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Način preživljanja prostega časa otrok v času počitnic je sestavljeno iz teoretičnih izhodišč in empiričnega raziskovanja. V teoretičnem delu so predstavljene gibalne kompetence in telesne razsežnosti otrok, vpliv športnih aktivnosti na ustvarjanje gibalnih kompetenc, gibalnih znanj, razvoj gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti otrok ter pomen gibalno/športnega preživljanja prostega časa. V empiričnem delu so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 50 otrok, starih pet let in rezultati anonimnega anketnega vprašalnika njihovih staršev. Rezultati motoričnih testov so pokazali, da so fantje nazadovali v primerjavi z dekleti, otroci z višjim indeksom telesne mase (ITM) so dosegali boljše rezultate od otrok z nižjim indeksom telesne mase (ITM). Rezultati anonimnega anketnega vprašalnika so pokazali, da izobrazba staršev ne vpliva na gibalno aktivnost skupaj z otroki, da so športno neaktivni starši s svojimi otroki gibalno aktivni le ob koncu tedna ali nikoli, da staršem primanjkuje časa za skupno športno preživljanje časa z otroki in da je več kot polovica testiranih otrok vključenih v različne organizirane športne vadbe.
Ključne besede: gibalne kompetence, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, indeks telesne mase, telesne razsežnosti otrok, vloga staršev.
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 1661; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (656,05 KB)

2.
VPLIV NAČRTOVANIH IN VODENIH GIBALNIH AKTIVNOSTI NA RAZVOJ KOORDINACIJE PRI TRI DO ŠTIRI LETA STARIH OTROCIH
Kristina Medvedec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih aktivnosti na razvoj koordinacije pri 3 do 4 leta starih otrocih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesne razsežnosti tri do štiri leta starih otrok, gibalne sposobnosti in gibalna znanja otrok, kjer smo se osredotočili na starost. Podrobneje smo predstavili koordinacijo gibanja, njen razvoj, vplivanja na koordinacijo in njen pomen. Predstavili smo tudi načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu, gibalno izkušenjsko bogato okolje in kompetence vzgojitelja na področju gibanja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, kjer so bili otroci eksperimentalne skupine deležni dodatnih gibalno/športnih dejavnosti za razvijanje koordinacije gibanja, in otrok kontrolne skupine, ki pri teh dejavnostih niso sodelovali. Rezultati kažejo, da so tri do štiri leta stari otroci, ki so imeli v času pedagoškega eksperimenta dodatno, načrtovano in vodeno gibalno/športno dejavnost s poudarkom na koordinaciji gibanja, pri finalnem testiranju motoričnih sposobnosti dosegli boljše rezultate kot otroci, ki v tem času niso imeli dodatnih gibalno/športnih dejavnosti za razvoj motoričnih sposobnosti.
Ključne besede: telesne razsežnosti otrok, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, koordinacija gibanja, gibalne/športne dejavnosti, kompetence vzgojitelja
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 2723; Prenosov: 728
.pdf Celotno besedilo (961,31 KB)

3.
VPLIV ELEMENTARNIH IGER NA USVAJANJA GIBALNIH ZNANJ PRI DVE LETI STARIH OTROCIH
Sanja Marat, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv elementarnih iger na usvajanja gibalnih znanj pri dve leti starih otrocih smo želeli ugotoviti, ali načrtovane in strokovno vodene elementarne gibalne igre pozitivno vplivajo na usvajanje gibalnih znanj pri dve leti starih otrocih. V teoretičnem delu smo predstavili telesne razsežnosti otrok, opredeli pojme gibalne sposobnosti in gibalna znanja otrok, natančneje predstavili pomen elementarnih iger ter vpliv gibalno izkušenjsko bogatega okolja na usvajanje gibalnih znanj otrok in se seznanili, katere so kompetence vzgojitelja pri ustvarjanju gibalnih znanj otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, v katerem je sodelovalo dvajset otrok, starih od ena do dve leti. Otroke smo testirali s pomočjo štirih testov gibalnih znanj, s katerimi smo ugotavljali napredek gibalnih znanj v času eksperimenta. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je eksperimentalna skupina otrok dosegla boljše rezultate kot kontrolna skupina, kar pomeni, da je eksperimentalna skupina v dveh mesecih na podlagi načrtovanih elementarnih iger zelo napredovala. Obstajajo tudi razlike med spoloma, saj so deklice dosegale boljše rezultate kot dečki. Iz vseh podatkov pa lahko potrdimo, da načrtovane in strokovno vodene elementarne igre pozitivno vplivajo na usvajanje gibalnih znanj otrok.
Ključne besede: telesne razsežnosti otrok, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, elementarne gibalne igre, gibalno izkušenjsko bogato okolje, kompetence vzgojitelja
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2759; Prenosov: 556
.pdf Celotno besedilo (799,82 KB)

4.
VPLIV REDNE GIBALNE DEJAVNOSTI NA RAZVOJ KOORDINACIJE PRI 1 DO 2 LETI STARIH OTROCIH
Helena Lužar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv redne gibalne dejavnosti na razvoj koordinacije pri 1 do 2 leti starih otrocih smo želeli ugotoviti, ali redna, načrtovana in strokovno vodena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije pri od enega do dveh let starih otrocih. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili gibalne sposobnosti otrok, njihovo koordinacijo, telesne razsežnosti, gibalna znanja in gibalno izkušenjsko okolje ter opredelili gibalne dejavnosti v vrtcu in kompetence vzgojitelja na področju gibanja/športa. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, v katerem so otroci eksperimentalne skupine med eksperimentom od dva- do trikrat na teden izvajali načrtovane in strokovno vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju koordinacije, otroci kontrolne skupine pa so v tem času izvajali gibalne dejavnosti po letnem delovnem načrtu vzgojiteljice. Otroke smo testirali s pomočjo štirih testov gibalnih znanj. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da so otroci eksperimentalne skupine po izvedenem pedagoškem eksperimentu napredovali bolj kot otroci iz kontrolne skupine.
Ključne besede: Gibalne sposobnosti otrok, koordinacija, telesne razsežnosti otrok, gibalna znanja, gibalno izkušenjsko okolje, gibalne dejavnosti v vrtcu, kompetence vzgojitelja
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1006; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (565,29 KB)

5.
MEDSEBOJNA POVEZANOST GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN TELESNIH RAZSEŽNOSTI OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Tadeja Marič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Medsebojna povezanost gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti otrok v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Cilj je bil ugotoviti povezanost gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti. V teoretičnem delu so predstavljene telesne razsežnosti otrok, telesni razvoj otrok, prekomerna telesna teža v predšolskem obdobju, gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, medsebojni vpliv telesnih razsežnosti in gibalnih sposobnosti ter dosedanje raziskave in ugotovitve. V empiričnem delu so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 38 predšolskih otrok. Podatki otrok so bili pridobljeni z merjenjem telesne višine in telesne teže ter motoričnimi testi. Rezultate motoričnih testov otrok smo primerjali s telesnimi razsežnostmi otrok in ugotavljali njihovo medsebojno povezanost. Korelacija med telesno težo, telesno višino in indeksom telesne mase in gibalnimi sposobnostmi je nizka, zato ugotavljamo, da telesne razsežnosti ne vplivajo na gibalne sposobnosti otrok. Otroci z nižjim indeksom telesne mase niso dosegli boljših rezultatov kot otroci z višjim indeksom telesne mase. Med dečki in deklicami ni bilo statistično pomembnih razlik v rezultatih gibalnih sposobnosti. V telesnih razsežnostih med deklicami in dečki iste starosti ni statistično pomembnih razlik.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, telesne razsežnosti, predšolski otrok, gibalni razvoj, telesni razvoj, telesna teža, telesna višina, indeks telesne mase.
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1298; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
ANALIZA MOTORIČNIH SPRETNOSTI IN TELESNIH RAZSEŽNOSTI OTROK V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH
Mateja Vrešak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Analiza motoričnih spretnosti in telesnih razsežnosti otrok v občini Šmarje pri Jelšah je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Na osnovi empiričnih motoričnih testov je bil cilj analizirati motorične spretnosti in telesne razsežnosti otrok v občini Šmarje pri Jelšah ter ugotoviti razlike med otroki, ki živijo v družinski hiši in otroki, ki živijo v večstanovanjski hiši (bloku). V teoretičnem delu smo predstavili gibalni in telesni razvoj otroka, motorične sposobnosti in motorične spretnosti ter telesne razsežnosti. V nadaljevanju smo predstavili medsebojno povezavo telesnih razsežnosti in motoričnih sposobnosti ter načine, kako lahko izmerimo motorične spretnosti. V empiričnem delu smo prikazali rezultate motoričnih testov na vzorcu 168 predšolskih otrok v občini Šmarje pri Jelšah, starih od 3 do 6 let. Podatke o stanju motoričnih spretnosti in telesnih razsežnosti smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer z dvanajstimi motoričnimi testi. S pomočjo kvantitativne statistične obdelave pridobljenih rezultatov testiranja smo prišli do zaključka, da med otroki, ki bivajo v različnem okolju, ni statistično značilnih razlik v razvitosti motoričnih spretnosti in da med telesnimi razsežnostmi in motoričnimi spretnostmi obstaja povezava.
Ključne besede: Predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalne spretnosti, telesne razsežnosti, družinska in večstanovanjska hiša (blok).
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 2416; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
Analiza motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju
Katarina Jošt, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Analiza motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju smo predstavili, kako s pomočjo motoričnih testov ugotoviti razliko motoričnih sposobnosti otrok, ki so vključeni v športni vrtec, z otroki, ki so vključeni v vrtec, ki ni opredeljen kot športni, ter razliko motoričnih sposobnosti glede na spol in indeks telesne mase otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni značilnosti motoričnega razvoja otrok v prvem starostnem obdobju, vpliv motoričnega razvoja otrok na druga področja razvoja, pomembnost staršev in vrtca pri motoričnem razvoju otrok,načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu ter dosedanje raziskave in ugotovitve. V empiričnem delu pa so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 32 otrok iz vrtcev v Slovenskih Konjicah. V raziskavi je bila uporabljena kavzalna- neeksperimentalna metoda. Neslučajnostni vzorec je bil sestavljen iz konkretne populacije otrok, starih od dveh do treh let. Otroci so bili testirani s šestimi testi motoričnih sposobnosti. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna tehnika, za njihovo kvantitativno obdelavo deskriptivna statistika, za analizo razlik pa t-test za neodvisne vzorce. Iz analize je bilo razvidno, da se razvitost motoričnih sposobnosti otrok, ki so vključeni v športni vrtec, statistično značilno ne razlikuje od motoričnih sposobnosti otrok, ki v športni vrtec niso vključeni. Glede na spol so rezultati pokazali, da se motorične sposobnosti dečkov statistično značilno ne razlikujejo od motoričnih sposobnosti deklic. Tudi pri otrocih z višjim ITM se motorične sposobnosti statistično značilno ne razlikujejo od motoričnih sposobnosti otrok z nižjim ITM.
Ključne besede: Motorične sposobnosti, predšolski otrok, gibalne aktivnosti, motorični razvoj, telesne razsežnosti, strokovno organizirana vadba.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 618; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (382,00 KB)

8.
Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega leta
Ksenija Breg, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega leta je s pomočjo longitudinalne študije analizirati nekatere gibalne sposobnosti in telesne razsežnosti otrok v obdobju dveh let. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni gibalni in telesni razvoj predšolskih otrok ter dejavniki, ki vplivajo na ti dve dimenziji razvoja. Neslučajnostni raziskovalni vzorec (N = 23) je iz konkretne populacije od štiri do šest let starih otrok. Merski instrument predstavljajo testi gibalnih sposobnosti (odvisna spremenljivka). Neodvisni spremenljivki predstavljata obiskovanje dodatne športne dejavnosti in hranjenost otrok. Z uporabo analize variance (ANOVA) in t-testa je bilo ugotovljeno: da otroci, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, hitreje napredujejo v gibalnem razvoju kot otroci, ki teh dejavnosti ne obiskujejo; da se rezultati meritev telesnih razsežnosti otrok, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, statistično značilno ne razlikujejo od rezultatov otrok, ki teh dejavnosti ne obiskujejo (p ≥ 0,319); da normalno hranjeni otroci v obdobju dveh let manj napredujejo v gibalnem razvoju kot prekomerno hranjeni otroci. Prvi dve ugotovitvi sta potrdili naše domneve, zadnja ugotovitev pa je našo domnevo zavrnila.
Ključne besede: predšolski otrok, testi gibalnih sposobnosti, telesne razsežnosti, dodatna športna dejavnost, prehranjenost otrok
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 129; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (948,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici