1. Razlike v telesnih izmerah, gibalni učinkovitosti ter skladnosti gibalnega razvoja med mladimi odbojkaricami in atletinjami : magistrsko deloKlaudija Klančnik, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med enolično športno vadbo in skladnostjo telesnega razvoja, gibalno učinkovitostjo ter skladnostjo osnovnih gibalnih vzorcev pri odbojkaricah in atletinjah v obdobju mladostništva. V raziskavi je sodelovalo 20 športnic, starih 14 let, od tega 10 odbojkaric in 10 atletinj. Za raziskavo so bile uporabljene kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja, deskriptivna metoda in komparativna metoda. Za ugotavljanje razlik v telesnih razsežnostih, gibalni učinkovitosti in skladnosti osnovnih gibalnih vzorcev smo uporabili standardiziran antropometrični instrumentarij, Eurofit testno baterijo ter baterijo testov FMS. Za analizo rezultatov pa smo uporabili t-test in Mann-Whitney test. Rezultati kažejo, da so med odbojkaricami in atletinjami statistično značilne razlike le v posameznih testih telesnih izmer in gibalnih sposobnosti. Razlika se pojavi predvsem v teži in kožni gubi športnic ter v testu gibljivosti. Statistično značilnih razlik pa ni bilo zaznati v skladnosti osnovnih gibalnih vzorcev. Ugotavljamo, da enolična športna vadba pri mladih športnicah še ne ustvari razlik v izvedbi osnovnih gibalnih vzorcev.
Ključne besede: telesne razsežnosti, telesni fitnes, osnovni gibalni vzorci, neskladje, adolescentke
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 662; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (2,02 MB) |
2. Delež gibalno ogroženih in nadarjenih učencev v 4., 5. in 6. razredu osnovne šoleIza Merc, 2020, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je ugotoviti delež gibalno ogroženih in gibalno nadarjenih otrok na posameznih testih gibalne učinkovitosti pri učencih v četrtem, petem in šestem razredu osnovne šole. Vzorec zajema učence v osnovnih šolah v severovzhodni regiji. Testirani so bili učenci, stari med 10 in 12 let. V raziskavo je bilo vključenih 576 učencev. Podatki so bili pridobljeni v okviru raziskave »Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja«. Za meritve gibalne učinkovitosti učencev so bili uporabljeni testna baterija Eurofit in dodatni testi poligon nazaj, sonožni preskok kolebnice, vodenje žoge med stožci. Dobljeni rezultati so bili standardizirani in izračunane njihove z-vrednosti. Arbitrarno je bila določena meja -/+ 1,5 standardnega odklona kot meja za določitev gibalne nadarjenosti oziroma gibalne ogroženosti. Rezultati so pokazali, da s starostjo delež gibalno ogroženih in gibalno nadarjenih deklic in dečkov ostaja približno enak. Rezultati kažejo, da so pri posameznih testih gibalne učinkovitosti velike razlike v deležu gibalno nadarjenih in gibalo ogroženih učencev.
Ključne besede: otroci, razred, telesne razsežnosti
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1122; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,93 MB) |
3. Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega letaKsenija Breg, 2018, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega leta je s pomočjo longitudinalne študije analizirati nekatere gibalne sposobnosti in telesne razsežnosti otrok v obdobju dveh let. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni gibalni in telesni razvoj predšolskih otrok ter dejavniki, ki vplivajo na ti dve dimenziji razvoja. Neslučajnostni raziskovalni vzorec (N = 23) je iz konkretne populacije od štiri do šest let starih otrok. Merski instrument predstavljajo testi gibalnih sposobnosti (odvisna spremenljivka). Neodvisni spremenljivki predstavljata obiskovanje dodatne športne dejavnosti in hranjenost otrok. Z uporabo analize variance (ANOVA) in t-testa je bilo ugotovljeno: da otroci, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, hitreje napredujejo v gibalnem razvoju kot otroci, ki teh dejavnosti ne obiskujejo; da se rezultati meritev telesnih razsežnosti otrok, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, statistično značilno ne razlikujejo od rezultatov otrok, ki teh dejavnosti ne obiskujejo (p ≥ 0,319); da normalno hranjeni otroci v obdobju dveh let manj napredujejo v gibalnem razvoju kot prekomerno hranjeni otroci. Prvi dve ugotovitvi sta potrdili naše domneve, zadnja ugotovitev pa je našo domnevo zavrnila.
Ključne besede: predšolski otrok, testi gibalnih sposobnosti, telesne razsežnosti, dodatna športna dejavnost, prehranjenost otrok
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1302; Prenosov: 242
Celotno besedilo (948,20 KB) |
4. Analiza motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobjuKatarina Jošt, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Analiza motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju smo predstavili, kako s pomočjo motoričnih testov ugotoviti razliko motoričnih sposobnosti otrok, ki so vključeni v športni vrtec, z otroki, ki so vključeni v vrtec, ki ni opredeljen kot športni, ter razliko motoričnih sposobnosti glede na spol in indeks telesne mase otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni značilnosti motoričnega razvoja otrok v prvem starostnem obdobju, vpliv motoričnega razvoja otrok na druga področja razvoja, pomembnost staršev in vrtca pri motoričnem razvoju otrok,načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu ter dosedanje raziskave in ugotovitve. V empiričnem delu pa so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 32 otrok iz vrtcev v Slovenskih Konjicah. V raziskavi je bila uporabljena kavzalna- neeksperimentalna metoda. Neslučajnostni vzorec je bil sestavljen iz konkretne populacije otrok, starih od dveh do treh let. Otroci so bili testirani s šestimi testi motoričnih sposobnosti. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna tehnika,
za njihovo kvantitativno obdelavo deskriptivna statistika, za analizo razlik pa t-test za neodvisne vzorce. Iz analize je bilo razvidno, da se razvitost motoričnih sposobnosti otrok, ki so vključeni v športni vrtec, statistično značilno ne razlikuje od motoričnih sposobnosti otrok, ki v športni vrtec niso vključeni. Glede na spol so rezultati pokazali, da se motorične sposobnosti dečkov statistično značilno ne razlikujejo od motoričnih sposobnosti deklic. Tudi pri otrocih z višjim ITM se motorične sposobnosti statistično
značilno ne razlikujejo od motoričnih sposobnosti otrok z nižjim ITM.
Ključne besede: Motorične sposobnosti, predšolski otrok, gibalne aktivnosti, motorični razvoj, telesne razsežnosti, strokovno organizirana vadba.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2067; Prenosov: 285
Celotno besedilo (382,00 KB) |
5. ANALIZA MOTORIČNIH SPRETNOSTI IN TELESNIH RAZSEŽNOSTI OTROK V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAHMateja Vrešak, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Analiza motoričnih spretnosti in telesnih razsežnosti otrok v občini Šmarje pri Jelšah je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Na osnovi empiričnih motoričnih testov je bil cilj analizirati motorične spretnosti in telesne razsežnosti otrok v občini Šmarje pri Jelšah ter ugotoviti razlike med otroki, ki živijo v družinski hiši in otroki, ki živijo v večstanovanjski hiši (bloku). V teoretičnem delu smo predstavili gibalni in telesni razvoj otroka, motorične sposobnosti in motorične spretnosti ter telesne razsežnosti. V nadaljevanju smo predstavili medsebojno povezavo telesnih razsežnosti in motoričnih sposobnosti ter načine, kako lahko izmerimo motorične spretnosti. V empiričnem delu smo prikazali rezultate motoričnih testov na vzorcu 168 predšolskih otrok v občini Šmarje pri Jelšah, starih od 3 do 6 let. Podatke o stanju motoričnih spretnosti in telesnih razsežnosti smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer z dvanajstimi motoričnimi testi. S pomočjo kvantitativne statistične obdelave pridobljenih rezultatov testiranja smo prišli do zaključka, da med otroki, ki bivajo v različnem okolju, ni statistično značilnih razlik v razvitosti motoričnih spretnosti in da med telesnimi razsežnostmi in motoričnimi spretnostmi obstaja povezava.
Ključne besede: Predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalne spretnosti, telesne razsežnosti, družinska in večstanovanjska hiša (blok).
Objavljeno v DKUM: 20.11.2013; Ogledov: 4145; Prenosov: 602
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. ANALIZA GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN TELESNIH RAZSEŽNOSTI 4 DO 6 LET STARIH OTROK V PRLEKIJIPetra Vrbanjščak, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Analiza gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti od 4 do 6 let starih otrok v Prlekiji, smo v teoretičnem delu predstavili gibalne sposobnosti otrok, telesne razsežnosti otrok, opisali smo pomen gibanja za razvoj in zdravje otrok. Predstavili smo dejstva o gibanju otrok danes in kakšne so posledice, če je gibanja premalo. Iskali smo možnosti za dodatne športne dejavnosti otrok v Prlekiji ter primerjali nalogo z dosedanjimi raziskavami in ugotovitvami. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati 202 testiranih otrok starih od 4 do 6 let iz vrtcev po Prlekiji. Rezultati kažejo, da obstajajo razlike v gibalni razvitosti glede na spol in starost otrok. Ugotavljamo, da starejši otroci v primerjavi z mlajšimi v povprečju dosegajo boljše rezultate. Na podlagi rezultatov testiranja smo ugotovili, da dečki dosegajo boljše rezultate pri testih gibalnih sposobnosti za regulacijo energije, deklice pa so dosegale boljše rezultate pri testih gibalnih sposobnosti za regulacijo gibanja.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, telesne razsežnosti, pomen gibanja, regulacija energije, regulacija gibanja
Objavljeno v DKUM: 23.10.2013; Ogledov: 1902; Prenosov: 192
Celotno besedilo (709,85 KB) |
7. MEDSEBOJNA POVEZANOST GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN TELESNIH RAZSEŽNOSTI OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJUTadeja Marič, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Medsebojna povezanost gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti otrok v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Cilj je bil ugotoviti povezanost gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti. V teoretičnem delu so predstavljene telesne razsežnosti otrok, telesni razvoj otrok, prekomerna telesna teža v predšolskem obdobju, gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, medsebojni vpliv telesnih razsežnosti in gibalnih sposobnosti ter dosedanje raziskave in ugotovitve. V empiričnem delu so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 38 predšolskih otrok. Podatki otrok so bili pridobljeni z merjenjem telesne višine in telesne teže ter motoričnimi testi. Rezultate motoričnih testov otrok smo primerjali s telesnimi razsežnostmi otrok in ugotavljali njihovo medsebojno povezanost. Korelacija med telesno težo, telesno višino in indeksom telesne mase in gibalnimi sposobnostmi je nizka, zato ugotavljamo, da telesne razsežnosti ne vplivajo na gibalne sposobnosti otrok. Otroci z nižjim indeksom telesne mase niso dosegli boljših rezultatov kot otroci z višjim indeksom telesne mase. Med dečki in deklicami ni bilo statistično pomembnih razlik v rezultatih gibalnih sposobnosti. V telesnih razsežnostih med deklicami in dečki iste starosti ni statistično pomembnih razlik.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, telesne razsežnosti, predšolski otrok, gibalni razvoj, telesni razvoj, telesna teža, telesna višina, indeks telesne mase.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2013; Ogledov: 3089; Prenosov: 443
Celotno besedilo (1,26 MB) |
8. VPLIV REDNE GIBALNE DEJAVNOSTI NA RAZVOJ KOORDINACIJE PRI 1 DO 2 LETI STARIH OTROCIHHelena Lužar, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv redne gibalne dejavnosti na razvoj koordinacije pri 1 do 2 leti starih otrocih smo želeli ugotoviti, ali redna, načrtovana in strokovno vodena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije pri od enega do dveh let starih otrocih. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili gibalne sposobnosti otrok, njihovo koordinacijo, telesne razsežnosti, gibalna znanja in gibalno izkušenjsko okolje ter opredelili gibalne dejavnosti v vrtcu in kompetence vzgojitelja na področju gibanja/športa. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, v katerem so otroci eksperimentalne skupine med eksperimentom od dva- do trikrat na teden izvajali načrtovane in strokovno vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju koordinacije, otroci kontrolne skupine pa so v tem času izvajali gibalne dejavnosti po letnem delovnem načrtu vzgojiteljice. Otroke smo testirali s pomočjo štirih testov gibalnih znanj. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da so otroci eksperimentalne skupine po izvedenem pedagoškem eksperimentu napredovali bolj kot otroci iz kontrolne skupine.
Ključne besede: Gibalne sposobnosti otrok, koordinacija, telesne razsežnosti otrok, gibalna znanja, gibalno izkušenjsko okolje, gibalne dejavnosti v vrtcu, kompetence vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 11.06.2013; Ogledov: 1933; Prenosov: 331
Celotno besedilo (565,29 KB) |
9. TELESNE RAZSEŽNOSTI IN GIBALNE SPOSOBNOSTI ŠTUDENTKMateja Pešaković, 2012, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost telesnih razsežnosti in sestave telesa študentk na njihove gibalne sposobnosti. Raziskava je zajemala 184 študentk 2. in 3. letnika razrednega pouka Pedagoške fakultete v Mariboru, starih od 19 do 20 let. Telesne razsežnosti študentk so bile izmerjene z uporabo standardiziranega antropometričnega instrumentarija. Za merjenje deleža mase brez maščevja, maščevja, mišičja in vode v telesu je bil uporabljen analizator sestave telesa Maltron BF-907. Podatki o gibalnih sposobnosti so bili pridobljeni z uporabo Eurofit testne baterije. Za ugotavljanje vpliva telesnih razsežnosti in sestave telesa na gibalne sposobnosti študentk je bila uporabljena regresijska analiza. Statistična značilnost je bila ugotovljena na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati so pokazali na statistično značilno povezavo med spremenljivkami telesnih razsežnosti (z izjemo telesne višine) in deležem maščevja v telesu študentk s testi, ki merijo moč, ravnotežje, hitrost teka in vzdržljivost. Rezultati niso pokazali statistično značilnega vpliva telesnih razsežnosti in sestave telesa študentk na njihovo gibalno učinkovitost. Prav tako je bilo zelo malo statistično značilnih vplivov spremenljivk telesnih razsežnosti in sestave telesa študentk na rezultate testov gibalnih sposobnosti, kar je seveda dobro, saj so tako nekateri testi merili izključno le dano gibalno sposobnost ne glede na telesne razsežnosti in sestavo telesa študentk.
Ključne besede: gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, telesni razvoj, telesne razsežnosti, sestava telesa
Objavljeno v DKUM: 23.11.2012; Ogledov: 2545; Prenosov: 495
Celotno besedilo (1,11 MB) |
10. VPLIV NAČRTOVANIH IN VODENIH GIBALNIH AKTIVNOSTI NA RAZVOJ KOORDINACIJE PRI TRI DO ŠTIRI LETA STARIH OTROCIHKristina Medvedec, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih aktivnosti na razvoj koordinacije pri 3 do 4 leta starih otrocih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesne razsežnosti tri do štiri leta starih otrok, gibalne sposobnosti in gibalna znanja otrok, kjer smo se osredotočili na starost. Podrobneje smo predstavili koordinacijo gibanja, njen razvoj, vplivanja na koordinacijo in njen pomen. Predstavili smo tudi načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu, gibalno izkušenjsko bogato okolje in kompetence vzgojitelja na področju gibanja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, kjer so bili otroci eksperimentalne skupine deležni dodatnih gibalno/športnih dejavnosti za razvijanje koordinacije gibanja, in otrok kontrolne skupine, ki pri teh dejavnostih niso sodelovali. Rezultati kažejo, da so tri do štiri leta stari otroci, ki so imeli v času pedagoškega eksperimenta dodatno, načrtovano in vodeno gibalno/športno dejavnost s poudarkom na koordinaciji gibanja, pri finalnem testiranju motoričnih sposobnosti dosegli boljše rezultate kot otroci, ki v tem času niso imeli dodatnih gibalno/športnih dejavnosti za razvoj motoričnih sposobnosti.
Ključne besede: telesne razsežnosti otrok, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, koordinacija gibanja, gibalne/športne dejavnosti, kompetence vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 06.09.2011; Ogledov: 3904; Prenosov: 842
Celotno besedilo (961,31 KB) |
