| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Preiskovanje nasilja, povezanega s telesnimi poškodbami : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rajko Mijatovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Nasilje se izvršuje nad drugo nemočno osebo. Je pereč in pogost pojav v današnji družbi. Pojavlja se v vseh družbenih slojih in okoljih. Nikjer ni dopustno in zanj ni opravičila. Obstajajo različne vrste nasilja, vse prepoznamo po nasilnem odnosu do nekoga z uporabo sile. Nobena oblika ni zaželena. Nasilje se pogosto pojavlja v družinskih in partnerskih odnosih. Pri tem je potrebno vedeti, da so v kar 90 % žrtve nasilja ženske. Prav tako je veliko nasilja tudi nad otroki. Če je v igri še alkohol, so napadi nasilja toliko bolj močni in posledice bolj vidne. Otroci in ženske predstavljajo šibko skupino, ki se težje brani, in so zato tudi pogosteje žrtve nasilja. Telesne poškodbe so vidne posledice na ljudeh in njihova povzročitev pomeni kaznivo dejanje. Poznamo lahke, hude in posebno hude telesne poškodbe. Lahkih telesnih poškodb je največ, a jih je pogosto težko dokazati, saj je pri povzročitvi le-teh prisotna velika subjektivnost. Pri razjasnitvi tega pomaga zdravniška ocena poškodbe. V domači praksi pride do hudih telesnih poškodb pri pretepih, izsiljevanjih, raznih oblikah družinskega nasilja, kjer so pogosto žrtve ženske in otroci. Preiskovanje nasilja, povezanega s telesnimi poškodbami, se v slovenski praksi opravlja podobno kot preiskave ropov na osebe in preiskovanje posilstev. Pri kaznivem dejanju pride do stika med storilcem in žrtvijo, zato prijava pogosto naredi oškodovanec. Preiskovanje se po prijavi nadaljuje z iskanjem kraja dejanja in njegovim temeljitim ogledom, ki poda prvo sliko o tem, kaj bi se naj zgodilo. Nato sledi zbiranje obvestil od oškodovanca, iskanje morebitnih prič in očividcev, uporaba raznih evidenc in drugih primernih ukrepov. Zelo pomemben del preiskovanja pa predstavlja napotitev na izvedenski pregled telesnih poškodb. Sodni izvedenec na podlagi pregleda pove, za kakšno poškodbo gre, uporabljeno sredstvo, položaj žrtve in storilca ob pridobitvi telesne poškodbe. Ima pomembno vlogo pri opredelitvi kaznivega dejanja, ki ima za posledico telesno poškodbo.
Ključne besede: kazniva dejanja, nasilje, storilci, telesne poškodbe, preiskovanje, dokazi, forenzika, sodni izvedenci, izvedenska mnenja, diplomske naloge
Objavljeno: 31.05.2013; Ogledov: 1183; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (433,32 KB)

4.
ETIOLOŠKA IN FENOMENOLOŠKA ANALIZA PROMETNIH NESREČ S TEŽKIMI TELESNIMI POŠKODBAMI
Marija Kristan, 2015, diplomsko delo

Opis: Prometna varnost je zelo pomembna za kvaliteto življenja. Zato je analiziranje in raziskovanje vzrokov prometnih nesreč med najpomembnejšimi dejavniki. Saj šele, ko so znani vzroki za nesrečo, se lahko začne odpravljanje le-teh. Diplomsko delo vsebuje rezultate anketiranja težko poškodovanih v prometnih nesrečah. Rezultati anketiranja so analizirani etiološko in fenomenološko. Etiološki opisi podajo raziskovalcu celovitejši pogled na nesrečo, saj v tem primeru opisujejo dogodke pred, med in po samem dogodku. Pri takšnih opisih se lahko pokažejo tudi postranski dogodki, ki bi lahko vplivali na nesrečo. V primeru fenomenološke analize pa se obravnavajo zgolj statistični podatki, ki so opazovalcu vidni že na pogled. Poleg tega pa je izdelana tudi primerjava s statističnimi podatki o nesrečah v Republiki Sloveniji za leto 2014.
Ključne besede: varnost v cestnem prometu, analiza prometnih nesreč, anketa, težke telesne poškodbe
Objavljeno: 24.03.2015; Ogledov: 947; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

5.
Preventivno delo in ukrepi policije na področju uporabe pirotehničnih izdelkov v času božično-novoletnih praznikov
Marcel Ornik, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Preventivno delo in ukrepi policije na področju uporabe pirotehničnih izdelkov v času božično-novoletnih praznikov zajema ključna izhodišča na področju uporabe pirotehničnih sredstev v Republiki Sloveniji v obdobju zadnjih desetih let. Namen diplomskega dela je bil preučiti uporabo pirotehničnih sredstev v času božično-novoletnih praznikov ter s tem povezano delo policije. Ugotoviti smo želeli kakšno je preventivno delo policije na področju preprečevanja nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev v zadnjih desetih letih ter opredeliti uspešnost le-tega. Prav tako smo želeli ugotoviti ali število ukrepov policije zaradi nepravilne uporabe pirotehnike v zadnjih letih upada oziroma narašča ter analizirati obravnavane kršitve. Nenazadnje smo želeli ugotoviti tudi kakšne so posledice kršitev ter kdo so storilci le-teh. Področje proizvodnje, prometa in uporabe pirotehničnih sredstev v Republiki Sloveniji že od leta 2008 ureja Zakon o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih, ki določa katere pirotehnične izdelke lahko prodajalci prodajajo, katere, kdo in kdaj jih lahko kupuje, kdo in kdaj jih lahko uporablja ter določa kazni in globe za morebitne kršitve. V zadnjih desetih letih je število represivnih ukrepov policije, ki so povezani z nepravilno uporabo pirotehničnih sredstev, po sprejetju zakona, upadlo. Z izjemo nekaterih manjših vzponov, ostaja število obravnavanih kršitev približno enako oziroma z leti upada. Prav tako upada število telesnih poškodb ter poškodovanj premoženja, kar kaže na učinkovitost intenzivnega preventivnega dela policije na področju uporabe pirotehničnih sredstev. Med poškodovanci je vsako leto, kljub opozorilom, tudi kar nekaj otrok in mladostnikov, vendar pa število le-teh ne presega števila odraslih oseb, ki utrpijo lažje ali hujše posledice zaradi nepravilne, nepremišljene, neprimerne in objestne uporabe pirotehničnih izdelkov.
Ključne besede: policija, policijsko delo, preventivni ukrepi, božično-novoletni prazniki, pirotehnični izdelki, telesne poškodbe, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2018; Ogledov: 373; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
Telesne poškodbe fizično zlorabljenih otrok
Lara Pavli, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano fizično nasilje nad otroci, s poudarkom na telesnih poškodbah. Fizično nasilje nad otroci je ena izmed oblik zlorabe, ki pri otroku pušča raznovrstne duševne, razvoje in telesne posledice. Na začetku je predstavljeno fizično nasilje nad otroci, pri čemer so predstavljene še zakonske opredelitve fizične zlorabe. Poudarek diplomskega dela je na telesnih poškodbah ter klinični forenzični obravnavi poškodovanega otroka. Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejše posledice fizičnega nasilja pri otrocih podplutbe, ki so lahko vidne na vseh delih telesa. Posebno pozornost je treba nameniti podplutbam na območju okončin, še posebej na predelih zgornjega dela rok, na stegnih in gležnjih. Te poškodbe po navadi nastanejo, ko storilec drži otroka za noge in ga nasilno premika. Poleg podplutb lahko utrpi še poškodbe glave, skeleta ali notranjih organov. V nadaljevanju diplomskega dela je izpostavljena klinična forenzična medicina, kjer je podrobneje predstavljen pregled fizično zlorabljenega otroka. Z natančnim kliničnim forenzičnim pregledom, se poskuša ugotoviti, ali so poškodbe nastale kot posledica nesreče, ali pa kot posledica nasilja. Pomembno je, da se poškodbe skrbno dokumentira in zavaruje sledi, ki bi utegnile biti pomembne za sodni postopek. Na koncu je predstavljena tudi klinična forenzična ambulanta v Sloveniji, ki spada pod Inštitut za sodno medicino.
Ključne besede: diplomske naloge, fizično nasilje, otroci, telesne poškodbe, klinična forenzična medicina, klinični forenzični pregled
Objavljeno: 10.09.2019; Ogledov: 275; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (929,44 KB)

7.
Problematika preiskovanja zavarovalniških goljufij pri telesnih poškodbah v prometnih nesrečah z minimalnim trkom
Nika Berce, 2020, magistrsko delo

Opis: Zavarovalniške goljufije so ena izmed pogostejših oblik gospodarskega kriminala in se pojavljajo na vseh področjih zavarovanj. Družba do njih ni tako kritična kot do ostalih oblik gospodarskega kriminala, saj večinoma še vedno prevladuje mišljenje, da so zavarovalniške goljufije »kaznivo dejanje brez žrtve«. Temu pa v resnici ni tako, saj se zaradi izplačil goljufom vsako leto višajo zavarovalne premije, zato smo žrtve zavarovalniških goljufij vsi zavarovanci. Zavarovalniške goljufije se najpogosteje pojavljajo pri avtomobilskih zavarovanjih zaradi pogostosti teh zavarovanj in veliko različnih možnosti izvršitve. Posebej problematično pa je ugotavljanje in dokazovanje nastanka telesnih poškodb v prometnih nesrečah z minimalnim trkom. Kljub temu, da pri tovrstnih prometnih nesrečah nastane minimalna materialna škoda, so možne tudi telesne poškodbe, najpogostejše so to poškodbe vratne hrbtenice. Postavljanje diagnoze pogosto temelji zgolj na opisu bolečin oškodovanca, saj rentgenska diagnostika poškodb mišičja ne pokaže. Ravno zato se pogosto poraja sum o resničnosti poškodb, ki naj bi nastale pri minimalnih trkih. Pri ugotavljanju nastanka telesnih poškodb pri minimalnih trkih sodeluje več strokovnjakov, tako pravne kot tudi prometne in medicinske stroke. Njihova strokovna mnenja so ključna pri ugotavljanju, ali je do telesnih poškodb res prišlo, ali pa gre za zavarovalniško goljufijo. V magistrskem delu smo se osredotočili na samo problematiko preiskovanja in dokazovanja telesnih poškodb pri minimalnih trkih. Zanimalo nas je, kako obsežna je ta problematika v Sloveniji in kako jo rešujemo. S tem namenom smo opravili tri osebne intervjuje, in sicer z višjim strokovnim sodelavcem za analizo prevar iz Zavarovalnice Triglav, d. d., s specialistko za pravne zadeve škod iz Zavarovalnice Triglav, d. d., in izvedencem medicinske stroke. Pregledali pa smo tudi prakse iz tujine in preverili, kako se s tovrstno problematiko spopadajo v šestih evropskih državah.
Ključne besede: magistrska dela, zavarovalniške goljufije, telesne poškodbe, minimalni trk
Objavljeno: 25.03.2020; Ogledov: 246; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
Vpliv ribištva na vedenje in telesne poškodbe velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Tržaškem zalivu
Janja Hozner, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika pliskavka (Tursiops truncatus) je ena izmed bolj preučevanih vrst kitov na svetu in edina stalno živeča vrsta kitov v severnem delu Jadranskega morja in s tem tudi v slovenskem morju. V Sloveniji se podatke o stanju populacije velike pliskavke zbira od leta 2002. Interakcije in konflikti med delfini in ribiči v Sredozemskem morju so zelo pogost pojav. Te so lahko za delfine kot tudi ribiče pozitivne, negativne ali nevtralne. Raziskava je potekala znotraj Tržaškega zaliva (slovenske teritorialne vode, del hrvaških in italijanskih teritorialnih vod) od leta 2002 do vključno leta 2015. Preučevali smo interakcije med velikimi pliskavkami in različnimi tipi ribiških ladij (s pridneno in pelagično vlečno mrežo). Prav tako smo znotraj naloge opravili analizo količine ulova slovenskega ribištva. Ugotovili smo, da se količina skupnega ulova pelagičnih in pridnenih vlečnih mrež skozi leta zmanjšuje s statistično značilnim trendom. Interakcije delfinov z ribiškimi mrežami kot del njihove prehranjevalne strategije je dobro poznano vedenje. Izmed 455 opažanj smo v 68 (14,9 %) opazili interakcijo delfinov z ribiško ladjo. V 38,2 % so delfini sledili pelagičnim vlečnim mrežam in 62,8 % pridnenim vlečnim mrežam. Kljub temu da količina skupnega ulova z leti pada, se trend opažanj interakcij med delfini in ribiškimi ladjami ne zmanjšuje. Velikost skupin delfinov, ki so sledili vlečnim mrežam, je bila večja kot velikost skupin delfinov brez vključene interakcije. Znotraj opaženih skupin smo opazili tudi prisotnost mladičev. Statistično pomembnih razlik med prisotnostjo mladičev, ko so bile skupine v interakciji ali brez nje, nismo opazili. Da zapleti v ribške mreže predstavljajo hudo grožnjo različnim vrstam kitov, kažejo številne študije. Znotraj naše raziskave smo ugotovili, da ribolovne aktivnosti vplivajo na telesne poškodbe velike pliskavke tudi znotraj Tržaškega zaliva, a večina prisotnih telesnih poškodb znotraj opazovane populacije pripada agresivnim medsebojnim interakcijam.
Ključne besede: velika pliskavka, Tursiops truncatus, delfini, ribištvo, interakcije, telesne poškodbe, vedenje, Tržaški zaliv
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 44; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici