SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen promocije zdravega življenja pri bolnikih s psihozo
Irena Kmetec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko bolnikov s psihotično motnjo, pri katerih zaradi več dejavnikov, povezanih z boleznijo, prihaja do motenj v splošnem funkcioniranju in posledično do negativnega vpliva na telesno zdravje. Dodaten negativni vpliv imajo lahko tudi neželeni učinki zdravil, ki pa so v zdravljenju ključnega pomena. Namen naloge je pregled navedenih dejavnikov in preučevanje vpliva specifične terapevtske dejavnosti na te negativnih posledice zdravljena. Cilj naloge oz. raziskovalnega dela je potrditev učinkovitosti specifične terapevtske metode z namenom klinične uporabe le te pri bolnikih, tako v bolnišnični kot ambulantni obravnavi. V empiričnem delu je preučevana populacija ambulantnih in deloma hospitaliziranih bolnikov Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zdravljenih v letih od 2004 do 2008, ki so sodelovali v programu »Pok k dobremu počutju«, z osrednjim ciljem proučevanje vpliva tega programa na telesno težo bolnikov, ki v programu sodelujejo. Podatki so bili zbrani iz medicinske dokumentacije hospitaliziranih in ambulantnih bolnikov, ter iz evidenčnih kartonov skupine »Pot k dobremu počutju«. Rezultati raziskave so pokazali, da program »Pot k dobremu počutju« ugodno vpliva na spremembo telesne teže.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: psihoza, shizofrenija, metabolni sindrom, telesna teža, antipsihotiki, promocija zdravja, zdravstvena nega
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 2534; Prenosov: 563
.pdf Polno besedilo (911,76 KB)

2.
POVEZANOST MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI IN MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTI ŠEST LET STARIH OTROK
Maja Ozmec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Povezanost motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šest let starih otrok« smo z rezultati testiranja želeli ugotoviti povezanost motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnostih. V teoretičnem delu so predstavljene motorične sposobnosti in morfološke značilnosti šest let starih otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testiranja 128 otrok prvih razredov sedmih osnovnih šola spodnjega Podravja. Otroke smo testirali z osmimi motoričnimi testi, s katerimi smo ugotavljali ravnotežje, koordinacijo, eksplozivno moč in repetativno moč in te motorične sposobnosti primerjali z njihovimi morfološkimi značilnostmi. Na osnovi povprečnih rezultatov testiranja ugotavljamo, da morfološke značilnosti ne vplivajo na motorične sposobnosti otrok. Ugotavljamo tudi, da so deklice dosegle boljše rezultate od dečkov na testih repetativne moči, dečki pa so dosegli boljše rezultate od deklic na testih koordinacije, ravnotežja in eksplozivne moči.
Ključne besede: motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, telesna teža, telesna višina, indeks telesne mase, šest let stari otroci
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2489; Prenosov: 468
.pdf Polno besedilo (589,32 KB)

3.
Analiza telesne teže med delavci v proizvodnji in administrativnimi delavci
Ivanka Ratej, 2009, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Telesna teža, normalna, prekomerna ali prenizka zelo opazno vpliva na človekov videz in njegovo samopodobo. Velika večina ljudi ji posveča potrebno pozornost. Službe, ki se ukvarjajo z zdravstvenim varstvom aktivne populacije morajo izobraževati delavce v delovnih organizacijah o zdravi prehrani in vzpodbujati k normalni prehranjenosti sebe in svojih družin. Vsak posameznik bi moral skrbeti za zdravo prehranjevanje in vzdrževanje normalne telesne teže, s tem pa tudi za svoje zdravje. Namen: Na osnovi analize telesne teže smo želeli ugotoviti ali imajo delavci v proizvodnji višjo telesno težo kot delavci v administraciji in ali izobrazba vpliva na telesno težo delavcev. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Retrospektivna študija je zajemala podatke, ki so bili zbrani v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica v Dispanzerju medicine dela, prometa in športa v letu 2008. Vzorec zajema 50 delavcev v administraciji in 50 delavcev v proizvodnji. Za opredelitev stopenj debelosti smo uporabili indeks telesne mase. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izobrazba, delovno mesto in spol vplivajo na telesno težo, vendar ne v tolikšni meri, kot smo pričakovali. Prenizke telesne teže in hude debelosti v raziskavi nismo zasledili. Razprava: Z zdravim prehranjevanjem zdravje varujemo in sočasno preprečujemo številne dejavnike tveganja za nastanek različnih obolenj. Dejstvo je, da izobrazba vpliva na telesno težo, kakor tudi osveščenost delavcev v delovnih organizacijah in ljudi na splošno o zdravem načinu prehranjevanja ter vplivu telesne teže na zdravje.
Ključne besede: Ključne besede: proizvodni delavci, administrativni delavci, telesna teža, indeks telesne mase, debelost.
Objavljeno: 18.09.2009; Ogledov: 1824; Prenosov: 217
.pdf Polno besedilo (816,07 KB)

4.
ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA S PREKOMERNO TELESNO TEŽO V PROGRAMU CINDI
Valentina Viher, 2010, diplomsko delo

Opis: Zdrava in ustrezna prehrana je pomemben dejavnik v skrbi za zdravje in s tem za kvaliteto življenja v starosti. Samo z zdravo prehrano lahko organizmu zagotovimo vse potrebne hranljive ter zaščitne snovi in ga tako v veliki meri varujemo pred nastankom nekaterih obolenj, hkrati pa ga ohranjamo v dobri telesni ter duševni pripravljenosti. Tako lahko vplivamo tudi na kakovost življenja v poznejših letih. Prehrano je treba prilagajati biološkim in energijskim potrebam, ki se s starostjo človeka spreminjajo, zato količinsko in kakovostno neprimerna prehrana prej ali slej pripelje v zdravstvene probleme. V diplomskem delu smo predstavili starostnika s prekomerno telesno težo v programu CINDI. V teoretičnem delu je opisana zdrava prehrana v starosti in posledice debelosti. Poseben del je namenjen programu CINDI in vlogi medicinske sestre v promociji zdravja ter posebnosti zdravstvene vzgoje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Vprašalnik je vseboval 24 vprašanj in sodelovalo je 15 starostnikov. Želeli smo ugotoviti prehrambene navade starostnikov in njihov način življenja v Prekmurju. Ugotovili smo, da ima večina nepravilni režim prehranjevanja, da so le zmerno telesno dejavni, in da je program CINDI uspešen za hujšanje ali izgubo telesne teže.
Ključne besede: starostnik, zdrava prehrana, prekomerna telesna teža, program CINDI, promocija zdravja
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 2553; Prenosov: 489
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

5.
PREHRAMBENE NAVADE IN MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK V VELENJSKIH VRTCIH
Mateja Marolt, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti povezanost prehrambenih navad in športne dejavnosti predšolskih otrok. Empirična raziskava je sledila cilju, ugotoviti prehrambene navade in stopnjo športne dejavnosti predšolskih otrok v velenjskih vrtcih. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni z anketiranjem 75 staršev, katerih otroci so bili vključeni v velenjske vrtce v šolskem letu 2008/09. Starši so odgovarjali na vprašanja, povezana s prehranjevanjem in prehranjevalnimi navadami ter gibanjem in gibalno-športnimi navadami. Raziskava je bila osredotočena na spol otrok, njihovo telesno težo in telesno višino ter izobrazbo njihovih staršev. V teoretičnem delu so predstavljene morfološke značilnosti predšolskih otrok, organizirane športne dejavnosti za predšolske otroke v Velenju, prehrana ter vpliv prehrane na morfološki razvoj otroka. Rezultati empiričnega dela kažejo, da ima večina otrok v velenjskih vrtcih normalno telesno težo, pri čemer ni bistvene razlike med spoloma. Navedbe staršev potrjujejo, da večina otrok, ki spadajo v kategorijo čezmerne teže ali debelosti, pogosteje uživa sladkarije. Večji del otrok, ki so vključeni v organizirane športne dejavnosti, spada v kategorijo zdrave telesne teže.
Ključne besede: predšolski otrok, prehrana, morfološki razvoj, telesna višina, telesna teža, indeks telesne mase
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2751; Prenosov: 286
.pdf Polno besedilo (628,91 KB)

6.
Prekomerna telesna teža kot dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi
Boštjan Čavničar, 2010, diplomsko delo

Opis: Prevalenca možganske kapi v zadnjih desetletjih narašča. Dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi je več, eden med njimi je tudi debelost. Diplomsko delo predstavlja možgansko kap ter dejavnike tveganja kateri vplivajo na nastanek le te. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. Prav zaradi tega je del diplomskega dela namenjen tudi vlogi medicinske sestre pri osveščanju o dejavnikih tveganja za nastanek možganske kapi. Predstavljena je tudi možganska kap in dejavniki tveganja za nastanek s posebnim poudarkom prekomerni telesni teži. V empirične delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali ambulante splošne medicine. Z raziskavo smo ugotavljali ali pacienti različnih starosti poznajo dejavnike, ki vplivajo na nastanek možganske kapi, ali se zavedajo, da je prekomerna telesna teža velik dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da so anketiranci dobro informirani o dejavnikih tveganja, prekomerno telesno težo pa so uvrstili med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi. Informacije so dobili iz različnih virov, največ iz knjig in revij, sledi preko televizije, nato od osebnega zdravnika in medicinskih sester.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, prekomerna telesna teža, ambulanta splošne medicine, medicinska sestra, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2957; Prenosov: 377
.pdf Polno besedilo (966,49 KB)

7.
TELESNA SAMOPODOBA IN TELESNE IZMERE OTROK
Aleš Požgan, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med telesnimi merami otrok in njihovo telesno samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 630 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic ter 202 devetletnika, 217 desetletnikov in 211 enajstletnikov. Meritve so potekale na OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru ter na OŠ Markovci, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Šmarje pri Jelšah. Telesne mere otrok so bile izmerjene z uporabo antropometričnega instrumentarija, za meritve deleža maščevja, brezmaščobne mase in vode pa je bil uporabljen analizator sestave telesa Maltron BF-907. Podatki o spolu, starosti in telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory — short form. Za ugotavljanje povezanosti posameznih telesnih mer s telesno samopodobo je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p≤0,05). Rezultati kažejo, da je korelacija med telesno samopodobo in telesnimi merami statistično značilna samo pri dečkih in da se pomembnost le-te z leti stopnjuje. Ugotavljamo, da na telesno samopodobo dečkov najbolj vplivajo telesna višina, telesna teža in delež maščevja v telesu.
Ključne besede: telesna samopodoba, telesni razvoj, splošna samopodoba, telesna višina, telesna teža, maščevje, šolarji
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2253; Prenosov: 617 
(1 glas)
.pdf Polno besedilo (468,39 KB)

8.
MOŽNOST DODATNIH ŠPORTNIH DEJAVNOSTI V VRTCU ZA OTROKE S PREVELIKO TELESNO TEŽO
Jasmina Stažić, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil na osnovi empiričnih rezultatov testov gibalnih znanj ugotoviti razvitost gibalnih sposobnosti otrok vrtcev Hoče, Razvanje in Tezno ter dobljene rezultate primerjati glede na kraj vrtca, spol otroka in indeks telesne mase. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s testiranjem otrok, starih od 4 do 5 let. Uporabili smo devet gibalnih testov, s katerimi smo ugotavljali razvitost motoričnih sposobnosti otrok. Raziskava je bila osredotočena na spol otrok, njihovo telesno težo in telesno višino ter kraj vrtca, ki ga obiskujejo. V teoretičnem delu je predstavljen telesni razvoj otrok, vpliv gibalnih dejavnosti na telesni razvoj otrok, prekomerna telesna teža ter njeni vzroki in posledice, reševanje problema prekomerne telesne teže, redne in dodatne gibalne dejavnosti v vrtcu. Rezultati empiričnega dela kažejo, da večina testiranih otrok spada v območje normalne telesne teže in da imajo otroci s preveliko telesno težo slabše razvite motorične sposobnosti, kot otroci z normalno telesno težo. Prav tako smo na podlagi rezultatov ugotovili, da so dečki na testiranju dosegli boljše rezultate kot deklice in da ima v povprečju preveliko telesno težo več dečkov kot deklic. Na podlagi preučenega teoretičnega gradiva in pridobljenih empiričnih rezultatov predlagamo uvedbo dodatnih športnih dejavnosti v vrtcih, ki bodo koristile tako otrokom s preveliko telesno težo, kot tudi otrokom z zdravo telesno težo.
Ključne besede: Predšolski otrok, dodatne športne dejavnosti, prekomerna telesna teža, indeks telesne mase, gibanje.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2147; Prenosov: 252
.pdf Polno besedilo (592,93 KB)

9.
POVEZANOST GIBALNE DEJAVNOSTI IN INDEKSA TELESNE MASE OTROK V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Nastja Zidanšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost gibalne dejavnosti z indeksom telesne mase otrok, starih od devet do enajst let. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 454 otrok drugega triletja osnovne šole. Od tega je bilo anketiranih 233 deklic in 221 dečkov. Pri raziskavi so sodelovali samo zdravi otroci iz različnih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom o gibalni dejavnosti otrok. Telesna višina in telesna teža sta bili izmerjeni z uporabo standardiziranega antropometričnega instrumentarija (osebna tehtnica in višinomer). Iz telesne teže in višine smo izračunali indeks telesne mase, s pomočjo katerega smo otroke razvrstili v naslednje skupine: skupina z normalno telesno težo, skupina s prekomerno telesno težo in skupina z debelostjo. Razlike v gibalni dejavnosti med skupinami otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistične značilnosti razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Natančneje smo razlike opredelili s Scheffe Post-hoc preizkusom. Rezultati so pokazali, da v primeru, ko otroke nismo ločili po spolu, razlike v gibalni dejavnosti med skupinami otrok z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo in debelostjo, niso statistično značilne. Ob primerjavi gibalne dejavnosti dečkov, ki smo jih razdelili v omenjene skupine, smo ugotovili, da razlike v gibalni dejavnosti med dečki niso statistično značilne. Ob primerjavi gibalne dejavnosti pri deklicah z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo in z debelostjo se pojavijo statistično značilne razlike v gibalni dejavnosti s prijatelji, in sicer med deklicami z normalno telesno težo in deklicami z debelostjo. Gibalno bolj dejavne s prijatelji so deklice z debelostjo. Kadar primerjamo gibalno dejavnost glede na indeks telesne mase, moramo vedno otroke ločiti po spolu, saj se šele takrat pojavijo nekatere razlike, ki prej niso vidne. Vendar gibalna dejavnost ni edini dejavnik, ki bi ločeval oziroma določal razlike v telesni teži. Pomembni so tudi drugi dejavniki, kot sta na primer način življenja in prehrana.
Ključne besede: gibalni razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, prekomerna telesna teža in debelost, pozno otroštvo.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2432; Prenosov: 257
.pdf Polno besedilo (802,78 KB)

10.
RAZMERJA MED MERAMI ZA UGOTAVLJANJE PREKOMERNE TELESNE TEŽE OTROK
Sandra Srpak, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost v telesnih merah za ugotavljanje prekomerne telesne teže pri otrocih med devetim in enajstim letom starosti. V raziskavi je sodelovalo 630 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic, med njimi 202 otroka stara devet let, 217 deset in 211 enajst let. Meritve so potekale na OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru ter na OŠ Markovci, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Šmarje pri Jelšah. Telesne mere otrok so bile izmerjene z uporabo antropometričnega instrumentarija, za meritve deleža maščevja, mase brez maščevja in vode pa je bil uporabljen analizator sestave telesa Maltron BF-907. Za ugotavljanje povezanosti posameznih telesnih mer in mer telesne sestave med seboj, smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravneh tveganja 0,01 in 0,05 (p<0,01, p<0,05). Rezultati kažejo, da so korelacijski koeficienti med telesnimi merami večinoma zelo visoki in statistično značilni. Ne glede na spol in starost skupine, so med seboj najvišje povezane prav spremenljivke antropometričnih mer za ugotavljanje prekomerne telesne teže, torej spremenljivke telesne teže, indeksa telesne mase, obsega pasu in kožne gube tricepsa. Te mere so tudi značilno povezane s telesnim maščevjem, katerega delež smo ugotavljali z metodo bioelektrične impedančne analize. Povprečno je najvišje korelacije z ostalimi merami imel prav indeks telesne mase, ki ga strokovnjaki najpogosteje uporabljajo za odkrivanje prekomerne telesne teže in ga priporočata Ameriški strokovni odbor za preventivo in zdravljenje debelosti v otroštvu in Evropska skupnost za otroško debelost.
Ključne besede: telesne mere, otroci, telesna teža, indeks telesne mase, obseg pasu, kožna guba tricepsa, maščevje, korelacije
Objavljeno: 17.06.2011; Ogledov: 1797; Prenosov: 306
.pdf Polno besedilo (731,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici