| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
SAMOPODOBA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IN OTROK BREZ POSEBNIH POTREB V OŠ
Ksenija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Teoretičen del diplomske naloge se izhodiščno nanaša na družino, znotraj katere so otroci deležni prvih življenjskih izkušenj. Mnoge osebnostne poteze se namreč oblikujejo že v prvih letih življenja in tako iz odnosov z najbližjimi osebami v družini izvirajo tudi prve čustvene in socialne izkušnje otroka. Občutek sprejetosti in podpore v družini pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo, pomanjkanje tega občutka pa lahko močno okrni možnosti za razvoj njegove pozitivne samopodobe. Diplomsko delo naveže pojem samopodobe tudi na otroke s posebnimi potrebami. Zanima nas, če obstajajo razlike v samopodobi otrok s posebnimi potrebami in otrok brez posebnih potreb v OŠ. Z vstopom v šolo pridobi na pomenu poleg socialne in telesne samopodobe tudi posebna dimenzija samopodobe, imenovana akademska samopodoba. Poglavje v našem delu je tako namenjeno tudi vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Tukaj smo izpostavili tudi danes naraščajoč konsenz vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne OŠ in prednosti ter slabosti le-tega. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom avtorjev Cambra in Silvestre (2003), povzetim po Schmidt in Čagran (2006). Lestvico sestavlja 23 trditev, ki se nanašajo na akademsko, socialno in telesno dimenzijo samopodobe. Vprašalnik je bil opravljen na vzorcu učencev tretje triade rednih osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenih programov, in sicer 144 učencev iz rednih OŠ in 54 učencev iz šol s prilagojenim programom. Med rednimi osnovnimi šolami smo v vzorec zajeli učence OŠ pod goro Slov. Konjice in OŠ Kebelj. Med osnovnimi šolami s prilagojenim programom pa so v raziskavi sodelovali učenci OŠ V parku Slov. Konjice, OŠ Minke Namestnik Slov. Bistrica in OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: družina, samopodoba, identiteta, akademska samopodoba, telesna samopodoba, socialna ali medosebna samopodoba, mladostniki, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, redne OŠ, OŠ s prilagojenim programom.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 5337; Prenosov: 1318
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Samopodoba žensk po kirurškem posegu na dojki
Silva Stiplošek, 2010, specialistično delo

Opis: Teoretično izhodišče: Samopodoba je skupek pojmovanj in predstav, ki jih imamo o sebi. Sestavljena je iz večjega števila področij, katerega eno je telesna samopodoba. Obolenje na dojki pogosto spremlja invazivna oblika zdravljenja oziroma kirurški poseg. Tako spremlja ženske poleg strahu pred izidom bolezni tudi strah pred spremenjeno telesno podobo, kar vpliva na njihovo samopodobo. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv kirurškega posega na samopodobo žensk z malignimi in benignimi spremembami na dojki. Metode: Izvedena je bila raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 78 žensk, ki so imele opravljen kirurški poseg na dojki v Operacijskem bloku Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor od oktobra do decembra 2009. Rezultati: Podatki, ki smo jih pridobili ob zaključku raziskave, nam kažejo, da je izrazitejša sprememba v samopodobi žensk po večjem kirurškem posegu, kamor prištevamo odstranitev cele dojke ali večjega dela dojke z ali brez odstranitvijo pazdušnih bezgavk. Po takšnem kirurškem posegu je 50 % žensk odgovorilo, da je pri njih samopodoba spremenjena. Pri manjšem posegu na dojki je bil takšen odgovor le pri 6 % anketiranih žensk. Sklep: Rezultati raziskave so prikazali, da je spremenjena samopodoba po kirurškem posegu odvisna od obsežnosti kirurškega posega oziroma od spremenjene telesne podobe po opravljenem kirurškem posegu.
Ključne besede: samopodoba, spremenjena telesna podoba, kirurški poseg, obolenja dojk, samopregled dojk
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 3662; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
TELESNA SAMOPODOBA IN TELESNE IZMERE OTROK
Aleš Požgan, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med telesnimi merami otrok in njihovo telesno samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 630 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic ter 202 devetletnika, 217 desetletnikov in 211 enajstletnikov. Meritve so potekale na OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru ter na OŠ Markovci, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Šmarje pri Jelšah. Telesne mere otrok so bile izmerjene z uporabo antropometričnega instrumentarija, za meritve deleža maščevja, brezmaščobne mase in vode pa je bil uporabljen analizator sestave telesa Maltron BF-907. Podatki o spolu, starosti in telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory — short form. Za ugotavljanje povezanosti posameznih telesnih mer s telesno samopodobo je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p≤0,05). Rezultati kažejo, da je korelacija med telesno samopodobo in telesnimi merami statistično značilna samo pri dečkih in da se pomembnost le-te z leti stopnjuje. Ugotavljamo, da na telesno samopodobo dečkov najbolj vplivajo telesna višina, telesna teža in delež maščevja v telesu.
Ključne besede: telesna samopodoba, telesni razvoj, splošna samopodoba, telesna višina, telesna teža, maščevje, šolarji
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2883; Prenosov: 716 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (468,39 KB)

4.
PRIMERJAVA GIBALNE UČINKOVITOSTI IN TELESNE SAMOPODOBE MESTNIH IN PODEŽELSKIH OTROK
Suzana Amanović, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med gibalno učinkovitostjo otrok iz različnih bivalnih okolij in njihovo telesno samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 630 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic. Meritve so potekale na posameznih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Za ugotavljanje gibalne učinkovitosti je bilo uporabljenih šest testov Eurofit testne baterije ter dodaten test, in sicer hoja nazaj skozi obroče. Podatki o spolu, starosti in telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory — short form. Za ugotavljanje povezanosti posameznih gibalnih sposobnosti s telesno samopodobo je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati kažejo, da je korelacija med telesno samopodobo in gibalnimi sposobnostmi statistično značilna pri dečkih iz vseh bivalnih okolij (mesta, primestja in podeželja), in sicer se ta kaže pri aerobni vzdržljivosti in koordinaciji gibanja celega telesa. Ugotavljamo, da na telesno samopodobo primestnih in podeželskih dečkov najbolj vpliva aerobna vzdržljivost, pri mestnih dečkih pa na telesno samopodobo vpliva koordinacija celega telesa. Korelacija med telesno samopodobo in gibalnimi sposobnostmi je statistično značilna samo pri deklicah iz primestja. Ugotavljamo, da na telesno samopodobo primestnih deklic najbolj vpliva eksplozivna moč.
Ključne besede: gibalni razvoj, motorične sposobnosti, telesna samopodoba, bivalno okolje, spol, otrok.
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 1907; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (521,35 KB)

5.
Samopodoba nosečnice
Damjana Vajs, 2013, diplomsko delo

Opis: Samopodoba pomembno pripomore h kvaliteti našega življenja, našemu zdravju in doseganju ciljev, ki si jih postavljamo. Je ključnega pomena v obdobju nosečnosti, na sam potek nosečnosti in življenje nosečnice lahko vpliva negativno ali pozitivno. Namen diplomskega dela je predstaviti telesne spremembe v času nosečnosti ter z raziskavo ugotoviti, kako ozaveščene so ženske o spremembah, ki se pojavijo v času nosečnosti in raziskati vpliv telesnih sprememb na samopodobo nosečnice. V teoretičnem delu diplomske naloge, kjer smo uporabili deskriptivno metodo dela, je predstavljen sam potek nosečnosti in njegove temeljne značilnosti, vsebina pa se nato preusmeri na glavno temo diplomske naloge – samopodobo nosečnice. Opisane so značilnosti samopodobe, ki pa so nato predstavljene v povezavi z nosečnico. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, s katerimi smo ugotovili, da so nosečnice dovolj ozaveščene o telesnih spremembah v času nosečnosti in da jih sprejemajo kot normalen pojav.
Ključne besede: samopodoba, telesna samopodoba, nosečnost, nosečnica
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1128; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (835,39 KB)

6.
ŠPORTNA DEJAVNOST IN TELESNA SAMOPODOBA ŠTUDENTK
Doris Ficko, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesni samopodobi med skupinami različno športno dejavnih študentk in hkrati ugotoviti, ali in kako je športna dejavnost povezana s telesno samopodobo študentk. V raziskavi je sodelovalo 161 študentk Pedagoške Fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, starih 19 in 20 let. Meritve so potekale na OŠ Franc Rozman Stane v Mariboru in na Lesarski šoli Maribor. Za meritve športne dejavnosti pri posameznih študentkah je bil uporabljen vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«. Podatki o telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory – short form (Maiano, Morin, Ninot, Monthuy-Blanc, Stephan, Florent e tal., 2008). Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med različno športno dejavnimi študentkami je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za natančnejšo opredelitev razlik je bil uporabljen Post-Hoc Scheffe preizkus, za ugotavljanje povezanosti športne dejavnosti in telesne samopodobe pa je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskav kažejo, da športno bolj dejavne študentke statistično značilno višje vrednotijo lastno moč kot skupina nizko in srednje športno dejavnih študentk. Pri vseh drugih spremenljivkah telesne samopodobe (splošna samopodoba, telesna samopodoba, vzdržljivost, športne kompetence, telesni videz in telesna samopodoba skupaj) ni statistično značilnih razlik med skupinami manj, srednje in zelo športno dejavnih študentk. Rezultati raziskav so tudi pokazali, da športna dejavnost v klubu statistično značilno pojasnjuje razlike v telesni samopodobi študentk, ki so zelo športno dejavne, medtem ko pri ostalima dvema skupinama te povezave niso statistično značilne. Potrebno je poudariti, da je to športna dejavnost, ki je organizirana, strukturirana, ima začetek in zaključek, torej je vodena ter prilagojena posamezniku in kot taka ima večji učinek na telesno razsežnost, gibalne sposobnosti in spretnosti in je povezana s telesno samopodobo.
Ključne besede: zgodnja odraslost, telesna samopodoba, mladi odrasli, samospoštovanje, športna aktivnost
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 2226; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
VPLIV GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA TELESNO SAMOPODOBO ŠTUDENTK
Lea Rajh, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bil namen ugotoviti ali obstaja povezanost med gibalno učinkovitostjo študentk in njihovo telesno samopodobo. V raziskavo je bilo vključenih 183 študentk razrednega pouka Pedagoške fakultete v Mariboru, starih od 19 do 20 let. Meritve so potekale na OŠ Franca Rozmana Staneta in na Srednji lesarski šoli v Mariboru. Za merjenje gibalne učinkovitosti študentk je bilo uporabljenih šest testov Eurofit testne baterije. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je prevod francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory-short form smo pridobili podatke o spolu, starosti in telesni samopodobi. Za ugotavljanje razlik v gibalnih sposobnostih smo uporabili t-test, za ugotavljanje povezanosti posameznih gibalnih sposobnosti s telesno samopodobo pa je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati kažejo, da razlike v telesni samopodobi najbolj pojasnjujeta eksplozivna moč in hitrost. Trenutno življenjsko obdobje testiranih je obdobje zgodnje zrelosti, čas osamosvajanja in želje po samostojnosti, zato namenijo čas študiju, iskanju zaposlitve, partnerstvu … Mnogokrat zanemarijo športno dejavnost, kar pa je seveda neposredno povezano z ravnjo gibalne učinkovitosti. Pri mladostnikih moramo v bodoče bolj spodbujati in ponujati možnost gibalne aktivnosti, saj je izjemnega pomena za oblikovanje podobe odrasle osebnosti. Z osnovnimi, posebnimi in svojevrstnimi gibalnimi dejavnostmi lahko vplivamo na oblikovanje podobe. Z razvojem in dozorevanjem je vpliv vse manjši. Če je že v otroštvu gibalnih dejavnosti premalo, se pojavijo težave pri kasnejšem oblikovanju gibalnega in telesnega razvoja. V zrelem obdobju se telesni razvoj popolnoma umiri, zato se v primeru, da nismo gibalno dejavni, začnejo degenerativni procesi odvijati že v tem obdobju.
Ključne besede: splošna samopodoba, telesna samopodoba, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 848; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (792,96 KB)

8.
SAMOPODOBA PRI VZGOJITELJICAH PREDŠOLSKIH OTROK
Tea Erjavec, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Samopodoba pri vzgojiteljicah predšolskih otrok smo želeli s pomočjo ankete ugotoviti, kakšna je splošna, akademska, telesna, čustvena in socialna samopodoba vzgojiteljic v vrtcih. Želeli smo tudi proučiti pomen starosti, izobrazbe in delovne dobe vzgojiteljic pri samopodobi. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje pogledali strukturo samopodobe v odraslosti, vlogo in funkcijo samopodobe, področja samopodobe, samopodobo in identiteto, pozitivno in negativno samopodobo. Predstavili smo tudi poklic vzgojitelj in poudarili, kako pomembne osebe smo vzgojitelji ter kako pomembno je, da ima vzgojitelj pozitivno samopodobo. Empirični del diplomskega dela zajema raziskavo, ki smo jo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 100 udeleženk, in sicer 54 vzgojiteljic in 46 pomočnic vzgojiteljic, starih od 18 do 54 let, povprečna starost pa je bila 28 let. Na podlagi analize smo ugotovili, da imajo vzgojiteljice pozitivno samopodobo, kar je zelo pomembno, saj imajo velik vpliv na otroke. Otroci se zgledujejo po vzgojiteljih, zato je še toliko bolj pomembno, da ima vzgojitelj pozitivno samopodobo in dober, pozitiven pogled na življenje.
Ključne besede: vzgojitelj, samopodoba, identiteta, akademska samopodoba, telesna samopodoba, čustvena samopodoba, socialna samopodoba
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 1209; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (681,28 KB)

9.
Vpliv vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in lepotne telesne prakse mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji
Lucija Čevnik, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z ugotavljanjem vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in uporabo lepotnih telesnih praks mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Države so po razpadu Jugoslavije stopile v negotovo in razburkano tranzicijsko obdobje, s katerim so se spopadale različno učinkovito. Tranzicijski potek ter zgodovinske, kulturne in verske specifičnosti vsake od držav so svoj pečat pustile tudi na vlogi in položaju žensk v vsaki od držav. V nalogi ugotavljam, koliko je modernizacija, v smislu modernizacijske teorije (Inglehart in Welzel, 2007), preko sistema prevladujočih družbenih vrednot, uporabe medijev in kulturnih posebnosti analiziranih držav, vplivala tudi na razlike v dojemanju in razumevanju ženskega telesa, ki se kažejo skozi telesno samopodobo žensk in uporabo lepotnih telesnih praks. V teoretičnem delu je predstavljen historični pregled položaja žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji od nastanka Jugoslavije do danes. Sledi analiza različnih študij iz teh treh in tudi drugih držav o telesni samopodobi, uporabi lepotnih praks in vplivu medijev na telesnost ter primerjava obstoječih študij o vrednotnih orientacijah (mladih) med državami. V empiričnem delu analiziram vpliv različnih dejavnikov (vrednot, medijskega vpliva, sociodemografskih dejavnikov ter indeksa telesne mase (ITM)) na telesno samopodobo ter ugotavljam njihove medsebojne vplive in prepletenosti. Rezultati analize niso potrdili neposrednega statistično značilnega vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo, so se pa te pokazale kot relevanten dejavnik pri medijskem vplivu ter uporabi lepotnih praks. Na telesno samopodobo so statistično signifikantno vplivali tudi ITM ter nekateri sociodemografski faktorji (izobrazba, premoženje). Dokazana je bila tudi signifikantnost vpliva sociodemografskih dejavnikov (velikost kraja bivanja, izobrazba, premoženje) na vrednotno orientacijo ter telesne prakse.
Ključne besede: ženske, telesna samopodoba, vrednotne orientacije, lepotne telesne prakse, raba medijev, medijski vpliv, indeks telesne mase (ITM), modernizacijska teorija
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 1047; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

10.
Telesna samopodoba v medkulturni perspektivi - vpliv medijev
Lucija Čevnik, Bojan Musil, Andrej Fištravec, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V medkulturni raziskavi, ki je vključevala študentsko populacijo iz Slovenije in muslimanskega dela Srbije, smo ugotavljali vpliv modnih medijev ter različnih socialno-demografskih dejavnikov (spol, socialnoekonomski status, izobrazba staršev, kraj bivanja, ITM) na posameznikovo telesno samopodobo in telesne ideale. Rezultati so pokazali različnosti v dojemanju telesa in še posebej vrednotenju lastne postave med obema socialnokulturnima okoljema ter potrdili vpliv določenih dejavnikov (spol, izobrazba staršev, ITM, modni mediji) na posameznikovo percepcijo lastne telesne postave. Iz rezultatov analize smo ugotovili, da frekvenca izpostavljenosti modnim medijem nima neposrednega vpliva na nezadovoljstvo z lastno telesno postavo.
Ključne besede: medkulturne študije, psihologija, telesna samopodoba, ideali, modni mediji, indeks telesne mase, socialno-demografski dejavniki, nacionalno-etnične skupine
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 963; Prenosov: 87
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici