1. Samopodoba žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojkTamara Podhostnik, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Estetska kirurgija dojk je postala eden najbolj priljubljenih posegov, ki ga delimo na povečanje, zmanjšanje in dvig prsi. Spremembe, ki se zgodijo po operaciji so nepre-cenljive, saj se ženske počutijo bolj samozavestne in bolj zadovoljne s podobo lastnega telesa. Namen zaključnega dela je raziskati samopodobo žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojk.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature na temo samopodobe žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojk. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo članke iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, CINAHL in Cochrane Li-brary. Uporabili smo deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Prav tako smo uporabi-li metodo analize in sinteze.
Rezultati: Od skupno 359 člankov, ki smo jih identificirali v podatkovnih bazah smo na koncu izbrali 11 člankov, ki so tematsko ustrezali našim kriterijem. Glavni razlogi za estetsko operacijo so nizka samopodoba, nizka telesna privlačnost, medijski pritisk in zmanjšana spolna aktivnost.
Razprava in sklep: Z višjo samopodobo po estetski kirurgiji se je prav tako povečala ocena lastne telesne privlačnosti, spolna aktivnost, samoocena in stopnja zadovoljstva s kakovostjo življenja. Potrebno je več poglobljenih raziskav na to temo, saj menimo, da se veliko žensk sooča z nizko samopodobo in da bi se kasneje lažje odločile za omenjen poseg.
Ključne besede: estetska kirurgija, dojke, samopodoba, telesna podoba
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 74
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
2. Odnos med telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo pri uporabnikih Instagrama : magistrsko deloTim Kotnik, 2022, magistrsko delo Opis: Vsesplošna uporaba spletnega družabnega omrežja Instagram spodbuja številne raziskovalce k preučevanju njegovega vpliva na duševno zdravje posameznika. Zaključno delo teoretično in empirično proučuje, kako je način uporabe Instagrama povezan s posameznikovo telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo. V raziskavi je sodelovalo 267 udeležencev, starih od 18 do 76 let. Podatke smo zbrali preko spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz Prilagojene večdimenzionalne lestvice uporabe Facebooka, Lestvice pasivne in aktivne uporabe družabnih omrežij, Vprašalnika samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in zgodnji odraslosti, Vprašalnika socialne primerjave, Frostove multidimenzionalne lestvice perfekcionizma in Vprašalnika depresije, anksioznosti in stresa. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pasivna uporaba Instagrama statistično pomembno ne povezuje s telesno samopodobo in depresivnostjo. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se telesna samopodoba – zunanji videz negativno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma, medtem pa ne prihaja do povezav s telesno samopodobo – telesne sposobnosti. Nadalje so rezultati pokazali, da se depresivnost pozitivno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma in obema oblikama telesne samopodobe. Socialna primerjava se je izkazala kot statistično pomemben moderator odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in telesno samopodobo. Medtem pa intenziteta uporabe Instagrama ni statistično pomemben moderator odnosa med pasivno uporabo Instagrama in telesno samopodobo. Izkazalo se je tudi, da socialna primerjava ne moderira odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in pojavnostjo depresivnih simptomov. Izsledki naše raziskave nudijo poglobljeno razumevanje preučevanih konstruktov in pomembne ugotovitve dokaj neraziskanega področja. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spletnega orodja Instagram.
Ključne besede: telesna samopodoba, perfekcionizem, depresivnost, Instagram, socialna primerjava
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 949; Prenosov: 312
Celotno besedilo (1,51 MB) |
3. Celostne oblačilne podobe oblačil za različne tipe postav : diplomsko deloAnja Stajnko, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obsega podroben pregled tipov ženskih postav skozi človeštvo in kakšen je vpliv socialnih omrežij na telesno samopodobo. Opredelili smo, kaj je lepotni ideal in kako vpliva na družbo. Izpostavili smo pravila izbiranja oblačil glede na tipe postav, ki hkrati odražajo osebno identiteto in izboljšajo telesno samopodobo posameznice. Podrobneje so bili proučeni tipi telesnih postav in predstavljeni nasveti, s katerimi lahko prekrijemo ali poudarimo telesne značilnosti ter s tem izboljšamo telesno samopodobo.
Raziskali smo Instagram profile in z anketnim vprašalnikom pridobili informacije o telesni samopodobi anketiranih žensk oziroma mnenja o njihovih tipih telesnih postav, vplivih socialnih omrežij na njihovo telesno samopodobo in načinu oblačenja glede na njihov tip telesne postave.
Ključne besede: telesni tipi postav, zunanji videz, telesna samopodoba, ideali, celostne oblačilne podobe, zgodovina telesnih postav, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 10.09.2021; Ogledov: 1149; Prenosov: 92
Celotno besedilo (3,24 MB) |
4. Telesna samopodoba moških uporabnikov fitnesaTomaž Juhart, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Raziskovanje telesne samopodobe se je v večini osredotočalo le na ženske, kljub temu pa lahko v zadnjem času opazimo porast literature, ki obravnava izključno telesno samopodobo moških. Moški z nizko telesno samopodobo pogosto posegajo po anabolnih steroidih, ki so v nekaterih primerih povod za razvoj nizke samopodobe in mišične dismorfije.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete, ki jo je izpolnilo 70 moških uporabnikov fitnesa. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS.
Rezultati: Več kot polovica anketiranih (n = 41; 58,6 %) ima le nekaj manjših pomislekov glede telesne samopodobe, 35,7 % anketiranih moških izraža blago obliko nezadovoljstva s telesno samopodobo. Pri 4,3 % je mogoče opaziti izrazito negativno telesno samopodobo, med tem, ko ima 1,4 % moških zelo hudo obliko nizke telesne samopodobe.
Razprava in sklep: Zadovoljstvo s telesnim videzom močno vpliva na duševno in fizično zdravje. Nizka telesna samopodoba lahko vodi v številna psihiatrična obolenja s hudimi posledicami, zato je pomembna promocija pozitivne telesne samopodobe. Z našo raziskavo ugotavljamo, da moški uporabniki fitnesa izkazujejo nezadovoljstvo s telesno samopodobo.
Ključne besede: mišična dismorfija, samopodoba, moški uporabniki fitnesa, telesna samopodoba
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1479; Prenosov: 340
Celotno besedilo (459,75 KB) |
5. Vpliv instagrama na telesno samopodobo mladostnikovDanijela Vrhovac, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo vplive družbenega omrežja Instagram na samopodobo mladostnikov. Družbena omrežja omogočajo medsebojno komunikacijo ljudi, ki delijo delčke svojih življenj skozi internet. Ta pa imajo vpliv na splošno populacijo in tako tudi na mladostnike. Zaradi konstantnega objavljanja ‘’popolnih’’ fotografij posameznic in posameznikov, tako slavnih kot manj slavnih, ki mladostnikom neprestano vsiljujejo nenaravne in nedosegljive lepotne ideale smo se odločili, da raziščemo, v kolikšni meri Instagram kot medij vpliva na telesno samopodobo mladostnikov. Najprej v sklopu teoretičnega dela opredelimo družbena omrežja in motive za njihovo uporabo, nato opišemo samopodobo in samospoštovanje v povezavi z idealizirano telesno samopodobo, predstavimo strukturo in vzdrževanje pozitivne samopodobe pri mladostnikih, ter izpostavimo pozitivne in negativne učinke spletnih družbenih omrežij na samopodobo mladostnikov. V empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 92 anketirancev, s pomočjo spletne ankete proučujemo vpliv Instagrama na telesno samopodobo. Pri tem nas zanima obstoj razlik med spoloma, starostjo mladostnikov, in vpliv preživetega časa na Instagramu v povezavi s samopodobo. Rezultati prikazujejo, da Instagram negativno vpliva na telesno samopodobo mladostnikov.
Ključne besede: Instagram, telesna samopodoba, samozavest, mladostniki, družbena omrežja.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 3799; Prenosov: 1039
Celotno besedilo (739,57 KB) |
6. Vpliv medijev na samopodobo mladihMojca Fifer, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Samopodoba predstavlja posameznikov odnos do samega sebe. Ključna je vloga medicinske sestre pri prepoznavanju nizke samopodobe, saj le ta lahko vodi v bolezensko stanje posameznika. Na samopodobo lahko vplivajo tudi mediji, kjer se mladi poistovetijo z medijsko osebnostjo in v njej tudi poiščejo ideal lepote. Mladi so najbolj vešči v uporabi družbenega omrežja, saj je to generacija, ki je odraščala z modernimi mediji. Na družbenih omrežjih se mladi med seboj družijo, komunicirajo, preživljajo prosti čas in tudi objavljajo fotografije.
Namen: Namen našega diplomskega dela je bil raziskati, kakšen vpliv imajo mediji na samopodobo mladih.
Raziskovalne metode: V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja, prav tako smo pri iskanju literature uporabili deskriptivno metodo dela.
Rezultati: Ugotovili smo, da je najbolj izpostavljen medij med mladimi družbeno omrežje. Rezultati so pokazali, da so mladi mnenja, da mediji vplivajo na samopodobo mladih. Prav tako smo ugotovili, da so mladi mnenja, da imajo mediji na punce večji vpliv, kot na fante in da imajo fantje višjo samopodobo.
Diskusija in zaključek: Uporaba družbenih medijev ni sporna, vendar problem nastane takrat, kadar jih posameznik prekomerno in kompulzivno uporablja in ne more dneva preživeti brez družbenih omrežij.
Ključne besede: tradicionalni mediji, telesna samopodoba, zdravje, anksioznost, družbena omrežja, depresija, anksioznost.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2019; Ogledov: 4440; Prenosov: 1278
Celotno besedilo (473,77 KB) |
7. Vpliv prekomerne telesne teže na telesno samopodobo mladostnikov v SlovenijiSara Koležnik, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela opisujemo čezmerno telesno težo in debelost kot zdravstveni problem ter nato še kot družbeni problem. Preučili smo pojem telesne samopodobe - pri tem smo definirali pojem splošne samopodobe, samospoštovanja - različne raziskave na področju samopodobe, telesne samopodobe, vpliv socialno-ekonomskega statusa in prekomerne telesne teže ter tudi vpliv medijev na telesno samopodobo. V nadaljevanju smo opisali motnje hranjenja ter kot zadnje še možne pristope za zmanjšanje problema debelosti pri otrocih in mladostnikih. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili empirično raziskavo. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del je bil sestavljen iz vprašanj, ki smo jih oblikovali sami glede na namen raziskovanja, drugi del je bil iz vprašanj slovenskega prevoda vprašalnika telesne samopodobe psdq. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program SPSS. Glede na pridobljene rezultate lahko sklepamo, da se v zadnjih nekaj desetletjih problemi prekomerne telesne teže in debelosti povečujejo. Prav tako rezultati kažejo, da imajo mladostniki s prekomerno telesno težo nižjo splošno telesno samopodobo v primerjavi z ostalimi mladostniki. Glede na socialno-ekonomski status se je pokazalo, da je v družinah z nižjim socialno-ekonomskim statusom več prekomerno težkih otrok. Statistično pomembne razlike v gibalnih sposobnostih med mladostniki s prekomerno telesno težo in ostalimi mladostniki nismo dokazali. Prav tako nismo dokazali statistično pomembne razlike v telesni samopodobi med dekleti in fanti s prekomerno telesno težo.
Ključne besede: mladostniki, prekomerna telesna teža, telesna samopodoba, izobrazba staršev, mediji
Objavljeno v DKUM: 10.06.2019; Ogledov: 2328; Prenosov: 254
Celotno besedilo (562,14 KB) |
8. Telesne lutke kot spodbujevalec pozitivne samopodobe pri predšolskih otrocihKatja Gjerek, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli prikazati, da lahko tudi prek telesnih lutk vplivamo na pozitivno samopodobo pri otrocih. V teoretičnem delu smo se posvetili obrazložitvi igre, njenemu pomenu in oblikam. Podrobneje smo razčlenili simbolno igro, ali z drugimi besedami, igro vlog. Obrazložili smo pomen lutk za razvoj otrok ter našteli lutkovne tehnike in metode dela z lutkami. Pozornost smo namenili tudi samopodobi, znakom pozitivne in negativne samopodobe ter vzgojiteljevi vlogi pri spodbujanju pozitivne samopodobe.
V praktičnem delu smo teoretična izhodišča preizkusili v praksi. S pomočjo šestih priprav smo otroke spodbudili k razmišljanju o lutkah in o sebi. Z otroki smo izdelovali telesne lutke, z njimi plesali, se pogovarjali ter opazovali in primerjali. Spodbudili smo jih k ustvarjanju zgodbice in izpolnitvi svoje osebne izkaznice.
Ključne besede: Otroška igra, simbolna igra, telesna lutka, pozitivna samopodoba
Objavljeno v DKUM: 18.02.2019; Ogledov: 1611; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,71 MB) |
9. Vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenjaTanja Kukovec, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišča: V magistrskem delu je opisana vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv kroničnih bolezni na kakovost življenja pacientov s kronično boleznijo.
Metode: Uporabili smo opisno deskriptivno metodo zbiranja podatkov, s pregledom domače in tuje literature ter s povzemanjem rezultatov in spoznanj tujih in domačih avtorjev. Kvantitativno metodo raziskovanja smo uporabili za izvedbo ankete med pacienti, ki so na dan raziskave bili obravnavani v dveh internističnih specialističnih ambulantah v Splošni bolnišnici Murska Sobota.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina preiskovancev svoje zdravje ocenjuje kot dobro (41,5%), sledijo preiskovanci, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zadovoljivo (35,8%). Ostali preiskovanci menijo, da je njihovo zdravje zelo dobro (11,3%) ali slabo (8,8%), le 4 preiskovanci ocenjujejo svoje zdravje kot odlično. Preiskovanci so v 70,4% izbrali odgovor, da je izboljšanje bolezni odvisno od njih samih.
Zaključek: Iz raziskave smo ugotovili, da imajo preiskovanci s kroničnim obolenjem vpliv na svoje počutje, na vsakodnevne in telesne aktivnosti. Sami največ naredijo za svoje zdravje kljub kroničnim obolenjem.
Ključne besede: kronično obolenje, kakovost, telesna aktivnost, samopodoba, zdravje
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1257; Prenosov: 158
Celotno besedilo (977,40 KB) |
10. Vpliv gibalnih sposobnosti na telesno samopodobo pri deklicah v drugem triletjuŠpela Führer, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je, raziskati vpliv gibalnih sposobnosti na telesno samopodobo pri učenkah, starih devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na različnih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije: OŠ Šentilj, OŠ Starše, OŠ Mala Nedelja, OŠ Podčetrtek, II. OŠ Rogaška Slatina, OŠ Toneta Čufarja in OŠ Franca Rozmana Staneta. V raziskavi je sodelovalo 166 deklic, starih med devet in enajst let. Podatke smo v okviru projekta »Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja« zbirali s pomočjo izvedbe EUROFIT testne baterije, ki meri koordinacijo telesa, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, ravnotežje in repetitivno moč. Podatki o starosti, spolu in telesni samopodobi so bili pridobljeni s poslovenjeno različico francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov. Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med različnimi starostnimi skupinami merjencev je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za ugotavljanje povezanosti gibalnih sposobnosti s telesno samopodobo pa smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Prišli smo do ugotovitev, da je povezanost med telesno samopodobo in gibalnimi sposobnostmi statistično značilna pri enajstletnicah, torej pri najstarejši skupini merjenk, kakor tudi pri devetletnicah, najmlajši skupini merjenk. Rezultati so pokazali, da pa pri devetletnicah in desetletnicah sicer ni večjih statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da na telesno samopodobo deklic najbolj vplivata koordinacija in hitrost, česar pokazatelji so rezultati pri testih, kot so poligon nazaj ter šprint 10x5m. Vsaka od omenjenih sposobnosti se navezuje na eden izmed dveh sklopov gibalnih sposobnosti, koordinacija sodi v informacijski sklop, hitrost pa v energijski. Za razvoj obeh pa je ključna čim bolj pogosta športna dejavnost, ki pa naj bo prilagojena posamezniku, primerno intenzivna, strokovno vodena in nadzorovana ter pravilno načrtovana.
Ključne besede: splošna samopodoba, telesna samopodoba, motorične sposobnosti, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, mladostnice, obdobje poznega otroštva
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 1721; Prenosov: 278
Celotno besedilo (1,23 MB) |
