Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cilj raziskave je bil proučiti sesno obnašanje pujskov v času laktacije glede na telesno maso in spol. V raziskavo je bilo vključenih 14 gnezd s skupno 158 pujski (85 pujskov moškega in 73 pujskov ženskega spola, velikost gnezd 6–15 pujskov, Me = 10,5). Sesno obnašanje, ki smo ga določili kot sesni položaj (izbrani sesek) in stabilnost sesnega reda, smo spremljali za 8 obdobij: do 1. dneva, 2.–4., 5.–7., 8.–11., 12.–15., 16.–20., 21.–25. in 26.–32. dneva starosti pujskov. V teh obdobjih so bili pujski tudi stehtani. Za namen analize sesnega obnašanja smo mamalni kompleks razdelili na tri področja: sprednji (1. in 2. sesni par), srednji (3.–5. sesni par) in zadnji del (6.–8. sesni par). Neodvisno od proučevanih dejavnikov smo potrdili, da i) največ pujskov sesa na srednjih sesnih parih, sledijo sprednji in nato zadnji sesni pari (47 %, 31 %, 22 %); in ii) stabilnost sesnega reda prva dva tedna narašča, nato pa ostane do konca laktacije konstantna. Spol pujskov ne vpliva na stabilnost sesanja, ima pa vpliv na sesni položaj. Pujski moškega spola v enakem odstotku sesajo na sprednjih in zadnjih sesnih parih, pujski ženskega spola pa značilno več na sprednjih v primerjavi z zadnjimi sesnimi pari. V raziskavi smo potrdili vpliv relativne telesne mase na sesni položaj in stabilnost sesanja. Telesna masa od sprednjih proti zadnjim sesnim parom pada. Težji pujski redko sesajo na zadnjih sesnih parih, kar se je izkazalo med celotno laktacijo, ter prej vzpostavijo stabilen sesni red.
Ključne besede: sesni pujski, telesna masa, spol, sesno obnašanje
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 242; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Navzkrižno premeščanje pujskov med gnezdi je ustaljena rejska praksa, pri kateri premestimo pujske od biološke k nadomestni materi. Integracija pujskov v novo sesno okolje je ključnega pomena, vendar pa nanjo vpliva veliko dejavnikov, zaradi česar ta ukrep predstavlja velik izziv za rejce. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen je vpliv relativnih razlik (asimetrije) v starosti in telesni masi pujskov ter velikosti gnezd, vključenih v navzkrižno premeščanje. V raziskavo je bilo vključenih 20 gnezd različne velikosti (Me = 10,5); od skupno 209 pujskov jih je bilo 80 eksperimentalno premeščenih v druga gnezda. V vsako ponovitev sta bili vključeni dve gnezdi, med katerima smo navzkrižno prestavili 4 pujske, 2 najtežja in 2 najlažja iz vsakega gnezda. Opazovali smo sesno obnašanje dveh zaporednih sesanj po premestitvi, ki smo ga kategorizirali kot sesanje, poskus sesanja ali neaktivnost v procesu sesanja. V raziskavi smo ugotovili, da telesna masa ni imela vpliva na vključitev pujskov v novo sesno okolje. Ugotovili smo, da so se pujski, premeščeni v mlajše gnezdo, uspešneje vključili v novo sesno okolje (p<0.01), prav tako pujski, prestavljeni v enako ali nekoliko večje gnezdo od izvornega. V nasprotju s predvidevanji pa so pujski, prestavljeni v manjše nadomestno gnezdo, kazali značilno manj interesa za vključitev v proces sesanja (p<0,05). Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da se z razvojem sesnega reda zmanjšuje tudi možnost uspešne integracije premeščenih pujskov – robustnejši je sesni red, kot na primer v starejših in manjših gnezdih, težja je integracija premeščenih pujskov. V skladu z rezultati in v kontekstu dobrega počutja živali bi bilo potrebno ponovno razmisliti o ustreznosti obstoječih in splošno razširjenih metod navzkrižnega premeščanja pujskov med gnezdi.
Ključne besede: pujski, velikost gnezda, telesna masa, starost, navzkrižno izenačevanje
Objavljeno v DKUM: 12.09.2019; Ogledov: 885; Prenosov: 79
Celotno besedilo (800,36 KB)

Opis: Na sestavo mleka vplivajo različni dejavniki, tako genetski, kot tudi okoljski. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezave med sestavo mleka, telesno maso in obnašanjem pujskov v času laktacije. V preučevanje je bilo vključenih pet svinj z gnezdi, velikosti vsaj 10 pujskov (N = 55), pri katerih smo na 3., 7., 14., in 28. dan laktacije opazovali sesno obnašanje pujskov in, odvzeli vzorce mleka iz vsakega seska posebej. Po vsakem opazovanju smo pujske stehtali. Skupaj z večanjem telesne mase in starostjo, se je, večala tudi stabilnost sesnega reda, ki je svoj vrh dosegla v drugem tednu laktacije (52 %). Povezava med telesno maso in deležem beljakovin v mleku je bila v laktaciji statistično značilno negativna (r = –0,312; p < 0,001). Ob upoštevanju časovne komponente smo pri telesni masi ugotovili enak trend, t.j. negativnoa povezavoa v vseh obdobjih laktacije, ki pa na začetku laktacijin koncu laktacije, ni statistično značilna (p ≥ 0,05). Med telesno maso in deležem laktoze v mleku je bilo zaznati šibko (r = 0,1094), vendar statistično značilno (p = 0,001) pozitivno povezavo, ki pa je bila statistično značilna le v sredini laktacije (7. in 14. dan, p < 0,05). Podobno, vendar močnejšo povezavo smo ugotovili tudi v primeru stabilnosti sesanja (r = 0,7943, p = 0.,000)
Ključne besede: Sestava mleka, sesno obnašanje, telesna masa, stabilnost sesanja, pujski
Objavljeno v DKUM: 12.09.2018; Ogledov: 1491; Prenosov: 73
Celotno besedilo (527,41 KB)

Opis: Namen diplomskega dela je spremljanje telesne kondicije krav molznic lisaste pasme in ugotoviti morebitne medsebojne povezave med proizvodnimi lastnostmi in telesno maso. V raziskavo, ki je trajala 6 mesecev, je bilo vključenih 31 molznic. Molznice se je enkrat mesečno tehtalo, ocenila se jim je telesna kondicija in spremljala količina in kakovost mleka. Ugotovili smo, da je ocena telesne kondicije bolj uporaben podatek kot podatek o telesni masi. Kondicija se najhitreje spreminja v prvih treh mesecih po porodu, saj takrat molznice izgubijo največ telesne mase, imajo pa v tem obdobju najvišjo povprečno dnevno mlečnost. Poleg spremljanja telesne kondicije je zelo pomembno tudi spremljanje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku, saj nas lahko vsi ti podatki skupaj zgodaj opozorijo na morebitne presnovne motnje molznice. Manj produktivne molznice začno že v prvi polovici laktacije z nalaganjem telesnih maščob in imajo ob presušitvi previsoko oceno kondicije, kar vodi v presnovne težave v naslednji laktaciji.
Ključne besede: krave molznice, telesna kondicija, laktacija, telesna masa
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1527; Prenosov: 192
Celotno besedilo (900,87 KB)

Ključne besede: brojlerji, telesna masa, konformacija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1262; Prenosov: 48
Povezava na celotno besedilo