SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV RAZLIČNIH KRMNIH MEŠANIC NA PRIRASTE TELET V PREDPITANJU
Majda Šaruga, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil ugotoviti, vpliv krmne mešanice na priraste in telesno maso telet od vhlevitve do telesne mase okrog 150 kg. Teleta smo tehatali ob prihodu, nato pa 30. dan reje in 60. dan reje. V poskus smo vključili 62 telet, ki smo jih razdelili na tri skupine (KM1, KM2 in KM3) glede na krmljenje s krmnimi mešanicami. Krmne mešanice so se med seboj razlikovale po sestavi in hranilnih vrednostih. Bistvena razlika med KM1, KM2 in KM3 je bila v vsebnosti surovih beljakovin (g/kg SS), prebavljivih surovih beljakovin (g/kg SS) in v presnovni energiji (MJ/kg SS). Teleta so dobivala seno ves čas poskusa po volji. Ob vhlevitvi so bila najlažja teleta KM1 skupine (116,38 ± 17,64 kg), ki so dosegla najnižjo telesno maso tudi 30. (125,63 ± 15,39 kg) in 60. dan poskusa (157,79 ± 16,94 kg) poskusa. Najvišjo povprečno telesno maso 30. dan poskusa so dosegla teleta skupine KM3 (148,67 ± 21,40), 60. dan poskusa pa teleta KM2 (167,75 ± 20,68 kg). Telesna masa se je med skupinami statistično značilno (P<0,05) razlikovala. Najvišje priraste so dosegla teleta skupine KM3, 30. dan 0,82 ± 0,50 kg/dan in 60. dan 1,09 ± 0,53 g/dan. Teleta skupine KM1 so 30. dan dosegla statistično značilen (P<0,05) nižji prirast kot teleta KM2 in KM3.
Ključne besede: Ključne besede: teleta, telesna masa, dnevni prirast, krmne mešanice
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2137; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (287,25 KB)

3.
Analiza vpliva začetka krmljenja brojlerskih piščancev ROS 308 na končne rezultate reje.
Darja Antolin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima začetek krmljenja na končno težo brojlerjev ROS 308. Piščance smo razdelili na dve testni in eno kontrolno skupino. Pogoji reje so bili za vse živali enaki, razlikovali so se le v času začetka dajanja krme posamezni skupini. Skupina A je na 0 dan tehtala 41g, skupina B 41,73g in skupina C 42,09 g. Kontrolna skupina A je dobila takoj po izvalitvi vodo in krmo, testna skupina B je dobila vodo takoj, krmo 8 ur za skupino A in testna skupina C je dobila vodo takoj, krmo pa 16 ur za skupino A. Pri preverjanju teže živali smo ugotovili, da smo pri obeh testnih skupinah dosegli manjše telesne mase. Pri konverziji krme med kontrolno in prvo testno skupino nismo ugotovili posebnih razlik, večja razlika je bila pri drugi testni skupini. Na 35. dan tehtanja je kontrolna skupina A dosegla maso 2069 g, standardni odklon 225 in konverzijo krme 1,57 kg. Prva testna skupina B je na 35. dan dosegla maso 2003 g, standardni odklon 198,95 in konverzijo krme 1,55 kg. Skupina C pa je na 35. dan dosegla maso 1834 g, standardni odklon 255,49 in konverzijo krme 1,75 kg.
Ključne besede: telesna masa / konverzija / proizvodni indeks / analiza krmljenja
Objavljeno: 04.02.2010; Ogledov: 2534; Prenosov: 721
.pdf Celotno besedilo (629,96 KB)

4.
Rezultati analiz krvnih slik pri intenzivnem pitanju brojlerskih piščancev provenience ROSS 308
Anton Tomazini, 2010, diplomsko delo

Opis: Poskus je bil zastvljen z namenom, da pri brojlerskih piščancih provenience ROSS 308 ugotovimo fiziološke parametre vrednosti hemograma krvi, to je števila eritrocitov in koncentracijo hemoglobina. Laboratorijske preiskave nudijo kvantitativne podatke primerljive z referenčnimi vrednostmi. In all experimental groups the blood samples were taken on the same day of age and were analysed by applying the same methods.
Ključne besede: brojlerski piščanci, konverzija, telesna masa, eritrociti, hemoglobin
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1365; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (420,41 KB)

5.
Analiza rezultatov pitanja brojlerskih piščancev provenience Hubbard in Ross 308
Sonja Pogorevc, 2010, diplomsko delo

Opis: Pozitivni učinki genetskih lastnosti, uravnotežena prehrana in ugodni bivalni pogoji so omogočili, da dosegajo današnji brojlerski piščanci v kratkem času pitanja (40-43 dni) visoko telesno mase in zelo dober izkoristek krme. Glede na stalno prisoten trend povečevanja porabe piščančjega mesa se največji del teh piščancev proda razkosanih na glavne telesne dele, velika količina pa v produktih iz piščančjega mesa tako, da se danes le manjši del piščancev proda v obliki celih zaklanih trupov. Prodaja in kulinarična obdelava piščancev v celem trupu je značilna za piščance pripravljene na ražnju-grilu, to je način, ki je v zelo cenjen in predstavlja eno od variant hitre hrane, ki je okusna in poceni. Za pokrivanje potreb po lažjih trupih se današnji brojlerski piščanci koljejo stari že pri starosti okrog 30 dni, ko skeletna muskulatura še niso dovolj razvita, kar se kaže v vodenem in premalo čvrstem mesu. Namen diplomske naloge je bil testirati brojlerske piščance počasnejše rasti. Testirali smo piščance provenience Ross 308, Hubbard Flex in Hubbard F 15. Piščanci so bili vzrejani v hlevu v kontroliranih mikroklimatskih pogojih, po tehnologiji talne reje na globokem nastilu. Najvišjo telesno maso 1,943 kg so ob koncu testa dosegli piščanci Ross 308, sledijo piščanci Hubbard F 15 s povprečno telesno maso 1,826 kg, najnižjo povprečno telesno maso 1,823 kg pa izkazujejo piščanci Hubbard Flex. Glede na razvitost glavnih telesnih delov, to je delež prsi, beder in peruti na očiščen trup, z najmanjšim deležem prsi 34,33 % izstopa provenienca Hubbard F 15. Ostale provenience imajo višji odstotek prsi od 35,86 % pri Hubbard Flex, do 37,51 % pri piščancih Ross 308. Hubbard F15 ima večji delež beder 31,2 %, ostale provenience pa od 29,17 % Hubbard Flex do 29,25 % Ross 308. Doseženi rezultati kažejo, da je provenienca Ross 308 priporočljiva za večji prirast in ob najugodnejšem deležu prsi s tem primerne za običajno prodajo v celem trupu oziroma za razrez. Provenienca Hubbard Flex in Hubbard F15 je dosegla v starosti 35 dni nižjo telesno maso, manjši delež prsi. Brojlerji Hubbard F15 so tako po dobljenih rezultatih testa najbližje vrednostim za pripravo na ražnju-gril.
Ključne besede: brojlerji, telesna masa, konformacija
Objavljeno: 03.11.2010; Ogledov: 2295; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (243,68 KB)

6.
Vpliv tehnologije osvetljevanja na fiziološki status, zdravstveno stanje in proizvodne rezultate pri reji puranov
Januš Juhart, 2012, diplomsko delo

Opis: Leta 2009 smo na družinski kmetiji Juhart z zastavljenim poskusom ugotavljali vpliv tehnologije osvetljevanja na fiziološki status, zdravstveno stanje in proizvodne rezultate pri reji puranov. Reja 2200 puranov in 2400 pur provenience BIG-6 je potekala v domačem dvoetažnem hlevu od 29. 7. do 26. 12. 2009, poskus pa je začel teči z 28. dnem starosti oziroma z razselitvijo živali v obe etaži. V kontrolni jati (zgornja etaža) so imele živali 24-urno osvetlitev, medtem ko so imele živali v testni jati (spodnja etaža) 21-urno osvetlitev in 3-urno temo. Pri purah ni bilo moč ugotoviti nobenih statistično značilnih razlik niti v poginu niti v končni telesni masi, ki so jo dosegle v 14. tednu. V obeh jatah je bila povprečna telesna masa pur 9,41 kg, normativno vrednost (8,6 kg) sta obe presegli za 0,81 kg kilograma. Drugače je bilo pri puranih, saj so bili ti na zadnjem tehtanju pred klanjem (20. teden) v testni jati kar za 0,91 kg težji od kontrolne jate. Kar je statistično značilno odstopanje (P= 0,026). Na podlagi tega rezultata lahko trdimo, da je do razlike prišlo prav zaradi načina osvetljevanja.
Ključne besede: Puran, osvetlitev, telesna masa, pogin
Objavljeno: 20.04.2012; Ogledov: 1567; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (872,74 KB)

7.
VPLIV DODATKA TANINOV H KRMI PRAŠIČEV NA DINAMIKO RASTI PO ODSTAVITVI
Aleksandra Pungartnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil proučiti vpliv taninov kot dodatka h krmi na dinamiko rasti pujskov po odstavitvi. Raziskava je potekala v rejskem središču za plemenske svinje Univerzitetnega kmetijskega centra (UKC), Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, od novembra 2012 do junija 2013. V raziskavo je bilo vključenih 94 pujskov različnih pasem iz dveh ločenih poskusov. Kontrolna (n = 53) in testna skupina (n = 41) sta bili krmljeni z enako krmo, le da je bil v krmo testne skupine dodan tanin v koncentraciji 0,03 % (300 g/t krme). Znotraj posamezne skupine (kontrolna, testna) smo pujske razdelili glede na telesno maso v tri razrede: lahki (< 6000 g), srednji (6000–8500 g) in težki (> 8500 g). Tekom poskusa se je v kontrolni skupini razlika med lahkimi in srednjimi sicer zmanjšala in pri starosti 51 dni ni bila več statistično značilna (p ≥ 0,05), vendar pa so do konca poskusa razmerja telesnih mas med lahkimi, srednjimi in težkimi ostajala enaka kot ob odstavitvi. V taninski skupini je bil povprečni prirast lahkih pujskov v celotnem poskusnem obdobju (starost: 30 – 86 dni) značilno višji (598 ± 102 g/dan; p < 0,05) v primerjavi s srednjimi in težkimi pujski. Posledično se je pri starosti 51 dni telesna masa lahkih pujskov povsem približala telesni masi srednjih, jo ob koncu poskusa (starost: 86 dni) presegla in se povsem izenačila s telesno maso težkih pujskov (≈ 38 kg). Glede na rezultate poskusa lahko sklepamo, da ima tanin, kot dodatek h krmi, ugoden vpliv predvsem na rast lahkih pujskov.
Ključne besede: prašiči, tanini, telesna masa, dnevni prirast.
Objavljeno: 25.07.2014; Ogledov: 1054; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (627,43 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici