| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinek psihofizične aktivnosti na simptome stresa, depresije in anksioznosti pri učiteljih
Nina Kuhar, 2021, magistrsko delo

Opis: Skrb za telesno in duševno zdravje ljudi v zadnjih letih postaja vse pomembnejša. Posamezniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo psihofizično počutje čim boljše. Kljub temu pa raziskave kažejo, da stres, depresija in anksioznost prizadenejo veliko število ljudi. V boj proti duševnim stiskam se ljudje podajajo na različne načine; nekateri se posvetijo telesni aktivnosti, drugi čuječnosti, tretji najdejo drugačne metode, ki jim bolj ali manj uspešno pomagajo v boju z njihovim stiskami. Namen magistrske raziskave je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 134 vzgojiteljev, učiteljev razrednega in predmetnega pouka ter učiteljev srednjih šol raziskati, kako telesno aktivni so učitelji, če se ukvarjajo s tehnikami čuječnosti, kako pogosto se pri njih izražajo simptomi depresije, anksioznosti in stresa ter ali ima psihofizična aktivnost kakšen vpliv na izraženost simptomov. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da so učitelji telesno zelo aktivni, ampak se s čuječnostjo v večini ne ukvarjajo. Njihovo duševno zdravje je glede na rezultate, pridobljene s standardizirano lestvico DASS-21 (The Depression, Anxiety and Stress Scale), dobro, vpliv psihofizične aktivnosti na izraženost simptomov depresije, anksioznosti in stresa pa ni statistično značilen.
Ključne besede: depresija, anksioznost, stres, telesna aktivnost, čuječnost
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 197; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Aktivni življenjski slog in prehranske navade otrok : diplomsko delo
Brigita Skledar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Aktivni življenjski slog in prehranske navade otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen diplomskega dela je ugotovitev prehranjevalnih navad in aktivnega življenjskega sloga otrok v 1. razredu mestne in podeželske osnovne šole. Cilj diplomskega dela je primerjava prehranjevalnih navad in aktivnega življenjskega sloga otrok v 1. razredu mestne in podeželske osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili prehrano otrok in s tem povezane prehranske navade, motorične sposobnosti otrok, aktiven življenjski slog, pomen telesne aktivnosti v dobi mladostništva, športno aktivnost, ki oblikuje mladega človeka ter ga dela boljšega, slabosti telesne neaktivnosti za otroka in mladostnika, stopnje motoričnega razvoja, vlogo prehrane v motoričnem razvoju otroka. Na koncu teoretičnega dela smo povzeli dosedanje raziskave ter ugotovitve. V empiričnem delu smo predstavili interpretacijo ter rezultate anonimnega anketnega vprašalnika. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko. Pri tem smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije staršev otrok mestne in podeželske šole v starosti 6 in 7 let. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s Hi-kvadrat testom. Ugotovili smo, da imajo otroci 1. razreda tako mestne kot podeželske osnovne šole enako aktiven življenjski slog, se pa razlikujejo prehranske navade otrok 1. razreda omenjenih šol. Ugotovili smo namreč, da imajo otroci podeželske šole boljše prehranske navade kot pa otroci, ki prihajajo iz mestne osnovne šole.
Ključne besede: Prehranske navade, življenjski slog, telesna aktivnost, prehrana otrok, zdravje
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 338; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (822,85 KB)

3.
Pomen fizične aktivnosti pri depresiji
Nuša Iskra, 2020, diplomsko delo

Opis: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020. Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome. V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo.
Ključne besede: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport.
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 403; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (996,83 KB)

4.
POMEN FITNEŠKE VADBE PRI OBLIKOVANJU TURISTIČNIH PROGRAMOV
Drago Žganec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pomen telesnih aktivnosti, predvsem fitneške vadbe, pri oblikovanju turističnih programov. Telesna aktivnost in zdrav način življenja postajata čedalje bolj pomembna, saj le tako lahko ohranjamo zdravje in dobro počutje tudi v pozni starosti. Predstavil sem vrste telesnih aktivnosti, pomen fitneške vadbe in njenih zvrsti (individualna in skupinska vadba) ter se osredotočil na fitneško vadbo v turističnih programih. Individualna in skupinska fitneška vadba sta prisotni že daljše obdobje v različnih fitneških centrih ter studiih. Fitneška vadba kot primarna aktivnost turističnih programov pa je na turističnem trgu relativno nov pojav. V primarni raziskavi sem želel ugotoviti, kolikšen pomen ima fitneška vadba za udeležence turističnih programov, kateri dejavniki vplivajo na turiste, da se odločajo za turistične programe, ki vključujejo fitneško vadbo. Ugotovil sem, da se zaenkrat za tovrstne turistične programe, ki vključujejo fitneško vadbo, odloča manj turistov, kot bi pričakovali.
Ključne besede: telesna aktivnost, fitneška vadba, zdrav način življenja, velnes, velneški turizem, aktivne počitnice, turistični program.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 259; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (522,64 KB)

5.
Telesna aktivnost in psihološka odpornost vzgojitelja
Neja Kolenc, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli raziskati povezanost redne telesne aktivnosti s psihološko odpornostjo pri vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok. S pomočjo deskriptivne metode raziskovanja smo raziskali vzorec 79 anketirancev in podatke kvantitativno obdelali. Tako smo pridobili pomembne ugotovitve o količini telesne aktivnosti in psihološke odpornosti, ki odlikuje anketirane vzgojitelje. Do ugotovitev smo prišli prek Mednarodnega vprašalnika telesne aktivnosti (International psysical activity questionnaire), ki nam nudi standardno kategorizacijo telesne aktivnosti na nizko, zmerno in visoko telesno aktivne posameznike, ter prek Lestvice psihološke odpornosti (Brief Resilience Scale), prek katere pridemo do standardnih kategorij psihološke odpornosti (nizka, normalna in visoka). Na podlagi razvrstitve anketirancev v kategorije in dobljenih rezultatov smo ugotovili, da sta telesna aktivnost in psihološka odpornost zmerno povezani, kar smo podkrepili tudi z izsledki iz literature. Z raziskavo smo posledično ob preverjanju količine in intenzivnosti telesne aktivnosti prišli tudi do zaključka, da se pedagoški delavci v vrtcih gibljejo v skladu z veljavnimi smernicami. Kar zadeva psihološko odpornost, pa lahko po obdelavi podatkov izpeljemo sklep, da med različno starimi vzgojitelji oziroma vzgojitelji, ki poučujejo v različnih starostnih skupinah, ni razlik.
Ključne besede: čuječnost, psihološka odpornost, stres, stresor, telesna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 461; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (648,13 KB)

6.
Obravnava pacienta s sindromom Wolff-Parkinson-White
Mark Duh, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Značilnost sindroma Wolff-Parkinson-White so dodatne poti v srcu pacientov, ki vodijo impulze od atrija do prekata. Najpogostejši posledici sta hiter in nereden pulz, ki se pogosteje pojavljata v obliki napadov. Namen zaključnega dela je raziskati sindrom Wolff-Parkinson-White, kakšne so naloge medicinske sestre pri obravnavi pacientov s sindromom Wolff-Parkinson-White, s kakšnimi težavami se pacient s sindromom Wolff-Parkinson-White sooča, kako se nanje odziva ter kakšna je njegova kakovost življenja pri opravljanju telesne dejavnosti. Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli študijo primera pacienta s sindromom Wolff-Parkinson-White s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Rezultati: Najpogostejše težave pacienta, so hiter in nereden srčni utrip, nemoč za nadaljevanje telesne aktivnosti, težje dihanje ob večjem naporu ter utrujenost po napadu simptomatike. Težave se zmanjšajo ob prenehanju aktivnosti, ali ob izvajanju dihalnih vaj za sproščanje. Kakovost življenja pri izvajanju telesne aktivnost je pri pacientu s sindromom Wolff-Parkinson-White na dokaj nizki ravni in je še nižja, kadar pacient ne upošteva navodil, ki mu jih je predpisal kardiolog. Razprava in sklep: Sindrom Wolff-Parkinson-White je dokaj nepoznan sindrom. Težave, ki se pri njem pojavljajo, znižujejo kakovost življenja pacientov in puščajo negativne posledice. Še posebej se to kaže pri pacientih, ki se aktivno ukvarjajo s tekmovalnim športom. Ključne naloge medicinskih sester pri obravnavi pacientov so usmerjene v preventivno zdravstveno vzgojo ter obravnavo pred in po radio-frekvenčni katetrski ablaciji.
Ključne besede: Wolff-Parkinson-White, ablacija, kakovost življenja, zdravstvena nega, telesna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 493; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (456,02 KB)

7.
Spremembe življenjskega sloga pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu
Mateja Krajnc, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Akutni miokardni infarkt in ostale pridružene bolezni v sklopu akutnega koronarnega sindroma predstavljajo globalni problem. Raziskave ugotavljajo, da pacienti po zdravljenju akutnega miokardnega infarkta ne spremenijo nezdravega življenjskega sloga, predvsem z vidika prehranjevanja, kajenja, uživanja alkohola in telesne aktivnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti življenjski slog pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu po opravljeni kardiološki rehabilitaciji. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja. Zajeli smo paciente (n = 65) po prebolelem akutnem miokardnem infarktu in opravljeni kardiološki rehabilitaciji, vzorec je bil priložnostni. Za prikaz in analizo podatkov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Rezultati: Anketiranci imajo v povprečju povišano telesno težo in indeks telesne mase. V večji meri uživajo zdrava živila, se izogibajo nezdravim jedem in pijačam, več kot polovica jih je opustila kajenje, v zmernih količinah uživajo alkohol, prav tako pa se je povečala količina rekreativnega gibanja. V manjši meri anketiranci niso spremenili življenjskega sloga. Še vedno so prisotni vzorci nezdravih življenjskih navad, kot so kajenje, pitje alkohola in zmanjšanje telesne aktivnosti. Glede na izobrazbeno strukturo pa so udeleženci z višjo izobrazbo imeli podobne prehranjevalne navade, opustili so kajenje in pitje alkohola, niso pa povečali dnevne količine telesne dejavnosti. Diskusija: Rezultati kažejo, da so anketiranci po prebolelem akutnem miokardnem infarktu v večini spremenili življenjski slog. Obstajajo tudi anketiranci, ki življenjskega sloga niso spremenili. Rehabilitacija in sprememba življenjskega sloga pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu, v nekaterih primerih ostaja težava. Ključne besede: srčna kap, prehrana, kajenje, alkohol, telesna aktivnost, vedenje
Ključne besede: srčna kap, prehrana, kajenje, alkohol, telesna aktivnost, vedenje
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 948; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
Šport in staranje
Alja Mori, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu Šport in staranje smo opredelili relevantnost in koristnost telesne aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju človeka. Ker tekom procesa staranja pride do sprememb v sestavi telesa, in posledično do upada gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter razvoja raznih bolezenskih stanj, ko smo jih tudi opisali, smo se osredotočili na izbiro, vrsto, obseg in intenzivnost telesnih aktivnosti, ki jih lahko izvajajo starejši ljudje. Poudarili smo dejavnike tveganja pri posameznih oblikah športa in predstavili ustrezne preventivne ukrepe pred začetkom izvajanja telesne dejavnosti. Nismo se usmerili samo na fizično pripravljenost, temveč tudi na mentalno ravnovesje, saj sta dobra telesna in duševna moč bistvenega pomena za zdravje starejšega človeka. Življenjski slog starostnika smo preučili v povezavi s pravilno prehrano, gibanjem in dobrim spancem. Pri športnem udejstvovanju starejših ne govorimo več o tekmovalnosti, ampak smo v prvi vrsti izpostavili vpetost v družabne stike znotraj telesno dejavnih skupin in predstavili vsesplošni slovenski projekt Šole zdravja. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo z uporabo deskriptivne metode preučili odnose, procese ter dejstva že objavljene literature. Z metodo komplikacije smo uporabili navedke drugih avtorjev. Podobna ali različna dejstva, pojave in procese smo primerjali s komparativno metodo. Rezultati: Ugotovili smo, da so aktivni starostniki, ki se poleg gibanja zavedajo tudi pomena primerne prehrane, zdravega spanca in vzdrževanja socialnih stikov, telesno in duševno stabilnejši v primerjavi s tistimi, ki so neaktivni, nesocialni in neozaveščeni o načinu prehranjevanja ter imajo pomanjkanje spanca. Diskusija in zaključek: S staranjem se človek sooča s številnimi spremembami, kot so fizične, psihične, socialne ali vedenjske spremembe. Nastanek nekaterih bolezni v starosti omejuje zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Kvalitetnejši in aktivnejši proces staranja je moč doseči s skrbjo za lastno telesno in duševno zdravje.
Ključne besede: gerontologija, staranje, starostniki, bolezni, telesna aktivnost, vadba, prehrana
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 859; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

9.
Telesna aktivnost in depresija pri študentih: vloga intenzitete in motivacije za telesno aktivnost
Martina Peršak, 2019, magistrsko delo

Opis: Povezanost telesne aktivnosti in duševnega zdravja je predmet številnih raziskav zaradi mnogih pozitivnih posledic, ki jih prinaša aktivno izvajanje telesne aktivnosti. Eno izmed najpomembnejših je preprečevanje nekaterih duševnih motenj med katere spada tudi depresija. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojavnost depresije glede na telesno aktivnost in vrsto motivacije med študenti. Zanimalo nas je kakšna je intenzivnost telesne aktivnosti med študenti, in kako je povezana z depresijo in motivacijo telesne aktivnosti. Raziskovali smo ali pri ukvarjanju s telesno aktivnostjo obstajajo razlike med spoloma. V raziskavi je sodelovalo 257 študentov Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili Saltin-Grimby lestvico telesne aktivnosti (Saltin-Grimby Physical Activity Level Scale – SGPALS), Vprašalnik motivacije za telesno aktivnost – SRQ-E (Exercise Self-Regulation Questionnaire – SRQ-E) in Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa (Depression Anxiety Stress Scales –DASS-21). Ugotovili smo, da so študenti pogosteje intenzivno telesno aktivni v primerjavi s študentkami, prav tako so študenti pri telesnih aktivnostih bolj notranje kot tudi bolj zunanje motivirani v primerjavi s študentkami. Ugotovili smo, da se posamezniki, ki so za ukvarjanje s telesno aktivnostjo notranje motivirani, bolj intenzivno posvečajo telesni aktivnosti, kot pa zunanje motivirani posamezniki. Multipla regresija je pokazala, da manjša intenzivnost telesne aktivnosti ni ključen napovednik depresije. Notranja motivacija za ukvarjanje s telesno aktivnostjo se kaže kot najpomembnejši znanilec depresije, medtem ko analiza ni pokazala pomembnejših razlik med zunanjo motivacijo in depresijo med ženskim in moškim spolom študentov.
Ključne besede: telesna aktivnost, intenzivnost telesne aktivnosti, notranja motivacija za telesno aktivnost, zunanja motivacija za telesno aktivnost, študenti
Objavljeno v DKUM: 19.03.2019; Ogledov: 993; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (916,08 KB)

10.
Zagotavljanje zdravega življenjskega sloga pri pacientih z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjih
Vanesa Gjerkeš, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Depresija spada med najpogostejše duševne motnje v današnjem času. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kakšen je življenjski slog pacientov z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjih in v kolikšni meri uspejo pacienti ohraniti zdrav življenjski slog. Z zdravim življenjskim slogom v vseh življenjskih obdobjih lahko preprečimo nastanek številnih bolezni ali pa vsaj omilimo njihov potek. Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo tudi pri zdravljenju depresije. Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultate raziskave smo statistično obdelali v programih Microsoft Office Word in Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketiranih (58 %) meni, da za svoje zdravje skrbijo dovolj dobro. Ugotovili smo tudi, da 10 % anketiranih ni nikoli telesno dejavnih in da povprečno spijo 7,32 ure na noč. Več kot polovica anketiranih (54 %) nikoli ne uživa alkoholnih pijač. 52 % anketiranih kadi oz. je kadilo. Sklep: Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo pri zdravljenju depresije, saj blaži simptome depresije, ljudje se počutijo veliko boljše, če zdravo jedo, so telesno aktivni, ne kadijo, ne pijejo ter dovolj spijo.
Ključne besede: zdrav način življenja, duševna motnja, zdravljenje, simptomi, zdrava prehrana, telesna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 833; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (280,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici