| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen fizične aktivnosti pri depresiji
Nuša Iskra, 2020, diplomsko delo

Opis: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020. Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome. V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo.
Ključne besede: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport.
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (996,83 KB)

2.
POMEN FITNEŠKE VADBE PRI OBLIKOVANJU TURISTIČNIH PROGRAMOV
Drago Žganec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pomen telesnih aktivnosti, predvsem fitneške vadbe, pri oblikovanju turističnih programov. Telesna aktivnost in zdrav način življenja postajata čedalje bolj pomembna, saj le tako lahko ohranjamo zdravje in dobro počutje tudi v pozni starosti. Predstavil sem vrste telesnih aktivnosti, pomen fitneške vadbe in njenih zvrsti (individualna in skupinska vadba) ter se osredotočil na fitneško vadbo v turističnih programih. Individualna in skupinska fitneška vadba sta prisotni že daljše obdobje v različnih fitneških centrih ter studiih. Fitneška vadba kot primarna aktivnost turističnih programov pa je na turističnem trgu relativno nov pojav. V primarni raziskavi sem želel ugotoviti, kolikšen pomen ima fitneška vadba za udeležence turističnih programov, kateri dejavniki vplivajo na turiste, da se odločajo za turistične programe, ki vključujejo fitneško vadbo. Ugotovil sem, da se zaenkrat za tovrstne turistične programe, ki vključujejo fitneško vadbo, odloča manj turistov, kot bi pričakovali.
Ključne besede: telesna aktivnost, fitneška vadba, zdrav način življenja, velnes, velneški turizem, aktivne počitnice, turistični program.
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 140; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (522,64 KB)

3.
Telesna aktivnost in psihološka odpornost vzgojitelja
Neja Kolenc, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli raziskati povezanost redne telesne aktivnosti s psihološko odpornostjo pri vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok. S pomočjo deskriptivne metode raziskovanja smo raziskali vzorec 79 anketirancev in podatke kvantitativno obdelali. Tako smo pridobili pomembne ugotovitve o količini telesne aktivnosti in psihološke odpornosti, ki odlikuje anketirane vzgojitelje. Do ugotovitev smo prišli prek Mednarodnega vprašalnika telesne aktivnosti (International psysical activity questionnaire), ki nam nudi standardno kategorizacijo telesne aktivnosti na nizko, zmerno in visoko telesno aktivne posameznike, ter prek Lestvice psihološke odpornosti (Brief Resilience Scale), prek katere pridemo do standardnih kategorij psihološke odpornosti (nizka, normalna in visoka). Na podlagi razvrstitve anketirancev v kategorije in dobljenih rezultatov smo ugotovili, da sta telesna aktivnost in psihološka odpornost zmerno povezani, kar smo podkrepili tudi z izsledki iz literature. Z raziskavo smo posledično ob preverjanju količine in intenzivnosti telesne aktivnosti prišli tudi do zaključka, da se pedagoški delavci v vrtcih gibljejo v skladu z veljavnimi smernicami. Kar zadeva psihološko odpornost, pa lahko po obdelavi podatkov izpeljemo sklep, da med različno starimi vzgojitelji oziroma vzgojitelji, ki poučujejo v različnih starostnih skupinah, ni razlik.
Ključne besede: čuječnost, psihološka odpornost, stres, stresor, telesna aktivnost
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 259; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (648,13 KB)

4.
Obravnava pacienta s sindromom Wolff-Parkinson-White
Mark Duh, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Značilnost sindroma Wolff-Parkinson-White so dodatne poti v srcu pacientov, ki vodijo impulze od atrija do prekata. Najpogostejši posledici sta hiter in nereden pulz, ki se pogosteje pojavljata v obliki napadov. Namen zaključnega dela je raziskati sindrom Wolff-Parkinson-White, kakšne so naloge medicinske sestre pri obravnavi pacientov s sindromom Wolff-Parkinson-White, s kakšnimi težavami se pacient s sindromom Wolff-Parkinson-White sooča, kako se nanje odziva ter kakšna je njegova kakovost življenja pri opravljanju telesne dejavnosti. Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli študijo primera pacienta s sindromom Wolff-Parkinson-White s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Rezultati: Najpogostejše težave pacienta, so hiter in nereden srčni utrip, nemoč za nadaljevanje telesne aktivnosti, težje dihanje ob večjem naporu ter utrujenost po napadu simptomatike. Težave se zmanjšajo ob prenehanju aktivnosti, ali ob izvajanju dihalnih vaj za sproščanje. Kakovost življenja pri izvajanju telesne aktivnost je pri pacientu s sindromom Wolff-Parkinson-White na dokaj nizki ravni in je še nižja, kadar pacient ne upošteva navodil, ki mu jih je predpisal kardiolog. Razprava in sklep: Sindrom Wolff-Parkinson-White je dokaj nepoznan sindrom. Težave, ki se pri njem pojavljajo, znižujejo kakovost življenja pacientov in puščajo negativne posledice. Še posebej se to kaže pri pacientih, ki se aktivno ukvarjajo s tekmovalnim športom. Ključne naloge medicinskih sester pri obravnavi pacientov so usmerjene v preventivno zdravstveno vzgojo ter obravnavo pred in po radio-frekvenčni katetrski ablaciji.
Ključne besede: Wolff-Parkinson-White, ablacija, kakovost življenja, zdravstvena nega, telesna aktivnost
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 314; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (456,02 KB)

5.
Spremembe življenjskega sloga pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu
Mateja Krajnc, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Akutni miokardni infarkt in ostale pridružene bolezni v sklopu akutnega koronarnega sindroma predstavljajo globalni problem. Raziskave ugotavljajo, da pacienti po zdravljenju akutnega miokardnega infarkta ne spremenijo nezdravega življenjskega sloga, predvsem z vidika prehranjevanja, kajenja, uživanja alkohola in telesne aktivnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti življenjski slog pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu po opravljeni kardiološki rehabilitaciji. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja. Zajeli smo paciente (n = 65) po prebolelem akutnem miokardnem infarktu in opravljeni kardiološki rehabilitaciji, vzorec je bil priložnostni. Za prikaz in analizo podatkov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Rezultati: Anketiranci imajo v povprečju povišano telesno težo in indeks telesne mase. V večji meri uživajo zdrava živila, se izogibajo nezdravim jedem in pijačam, več kot polovica jih je opustila kajenje, v zmernih količinah uživajo alkohol, prav tako pa se je povečala količina rekreativnega gibanja. V manjši meri anketiranci niso spremenili življenjskega sloga. Še vedno so prisotni vzorci nezdravih življenjskih navad, kot so kajenje, pitje alkohola in zmanjšanje telesne aktivnosti. Glede na izobrazbeno strukturo pa so udeleženci z višjo izobrazbo imeli podobne prehranjevalne navade, opustili so kajenje in pitje alkohola, niso pa povečali dnevne količine telesne dejavnosti. Diskusija: Rezultati kažejo, da so anketiranci po prebolelem akutnem miokardnem infarktu v večini spremenili življenjski slog. Obstajajo tudi anketiranci, ki življenjskega sloga niso spremenili. Rehabilitacija in sprememba življenjskega sloga pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu, v nekaterih primerih ostaja težava. Ključne besede: srčna kap, prehrana, kajenje, alkohol, telesna aktivnost, vedenje
Ključne besede: srčna kap, prehrana, kajenje, alkohol, telesna aktivnost, vedenje
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 622; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
Šport in staranje
Alja Mori, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu Šport in staranje smo opredelili relevantnost in koristnost telesne aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju človeka. Ker tekom procesa staranja pride do sprememb v sestavi telesa, in posledično do upada gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter razvoja raznih bolezenskih stanj, ko smo jih tudi opisali, smo se osredotočili na izbiro, vrsto, obseg in intenzivnost telesnih aktivnosti, ki jih lahko izvajajo starejši ljudje. Poudarili smo dejavnike tveganja pri posameznih oblikah športa in predstavili ustrezne preventivne ukrepe pred začetkom izvajanja telesne dejavnosti. Nismo se usmerili samo na fizično pripravljenost, temveč tudi na mentalno ravnovesje, saj sta dobra telesna in duševna moč bistvenega pomena za zdravje starejšega človeka. Življenjski slog starostnika smo preučili v povezavi s pravilno prehrano, gibanjem in dobrim spancem. Pri športnem udejstvovanju starejših ne govorimo več o tekmovalnosti, ampak smo v prvi vrsti izpostavili vpetost v družabne stike znotraj telesno dejavnih skupin in predstavili vsesplošni slovenski projekt Šole zdravja. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo z uporabo deskriptivne metode preučili odnose, procese ter dejstva že objavljene literature. Z metodo komplikacije smo uporabili navedke drugih avtorjev. Podobna ali različna dejstva, pojave in procese smo primerjali s komparativno metodo. Rezultati: Ugotovili smo, da so aktivni starostniki, ki se poleg gibanja zavedajo tudi pomena primerne prehrane, zdravega spanca in vzdrževanja socialnih stikov, telesno in duševno stabilnejši v primerjavi s tistimi, ki so neaktivni, nesocialni in neozaveščeni o načinu prehranjevanja ter imajo pomanjkanje spanca. Diskusija in zaključek: S staranjem se človek sooča s številnimi spremembami, kot so fizične, psihične, socialne ali vedenjske spremembe. Nastanek nekaterih bolezni v starosti omejuje zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Kvalitetnejši in aktivnejši proces staranja je moč doseči s skrbjo za lastno telesno in duševno zdravje.
Ključne besede: gerontologija, staranje, starostniki, bolezni, telesna aktivnost, vadba, prehrana
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 616; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

7.
Telesna aktivnost in depresija pri študentih: vloga intenzitete in motivacije za telesno aktivnost
Martina Peršak, 2019, magistrsko delo

Opis: Povezanost telesne aktivnosti in duševnega zdravja je predmet številnih raziskav zaradi mnogih pozitivnih posledic, ki jih prinaša aktivno izvajanje telesne aktivnosti. Eno izmed najpomembnejših je preprečevanje nekaterih duševnih motenj med katere spada tudi depresija. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojavnost depresije glede na telesno aktivnost in vrsto motivacije med študenti. Zanimalo nas je kakšna je intenzivnost telesne aktivnosti med študenti, in kako je povezana z depresijo in motivacijo telesne aktivnosti. Raziskovali smo ali pri ukvarjanju s telesno aktivnostjo obstajajo razlike med spoloma. V raziskavi je sodelovalo 257 študentov Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili Saltin-Grimby lestvico telesne aktivnosti (Saltin-Grimby Physical Activity Level Scale – SGPALS), Vprašalnik motivacije za telesno aktivnost – SRQ-E (Exercise Self-Regulation Questionnaire – SRQ-E) in Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa (Depression Anxiety Stress Scales –DASS-21). Ugotovili smo, da so študenti pogosteje intenzivno telesno aktivni v primerjavi s študentkami, prav tako so študenti pri telesnih aktivnostih bolj notranje kot tudi bolj zunanje motivirani v primerjavi s študentkami. Ugotovili smo, da se posamezniki, ki so za ukvarjanje s telesno aktivnostjo notranje motivirani, bolj intenzivno posvečajo telesni aktivnosti, kot pa zunanje motivirani posamezniki. Multipla regresija je pokazala, da manjša intenzivnost telesne aktivnosti ni ključen napovednik depresije. Notranja motivacija za ukvarjanje s telesno aktivnostjo se kaže kot najpomembnejši znanilec depresije, medtem ko analiza ni pokazala pomembnejših razlik med zunanjo motivacijo in depresijo med ženskim in moškim spolom študentov.
Ključne besede: telesna aktivnost, intenzivnost telesne aktivnosti, notranja motivacija za telesno aktivnost, zunanja motivacija za telesno aktivnost, študenti
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 783; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (916,08 KB)

8.
Zagotavljanje zdravega življenjskega sloga pri pacientih z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjih
Vanesa Gjerkeš, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Depresija spada med najpogostejše duševne motnje v današnjem času. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kakšen je življenjski slog pacientov z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjih in v kolikšni meri uspejo pacienti ohraniti zdrav življenjski slog. Z zdravim življenjskim slogom v vseh življenjskih obdobjih lahko preprečimo nastanek številnih bolezni ali pa vsaj omilimo njihov potek. Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo tudi pri zdravljenju depresije. Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultate raziskave smo statistično obdelali v programih Microsoft Office Word in Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketiranih (58 %) meni, da za svoje zdravje skrbijo dovolj dobro. Ugotovili smo tudi, da 10 % anketiranih ni nikoli telesno dejavnih in da povprečno spijo 7,32 ure na noč. Več kot polovica anketiranih (54 %) nikoli ne uživa alkoholnih pijač. 52 % anketiranih kadi oz. je kadilo. Sklep: Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo pri zdravljenju depresije, saj blaži simptome depresije, ljudje se počutijo veliko boljše, če zdravo jedo, so telesno aktivni, ne kadijo, ne pijejo ter dovolj spijo.
Ključne besede: zdrav način življenja, duševna motnja, zdravljenje, simptomi, zdrava prehrana, telesna aktivnost
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 653; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (280,45 KB)

9.
Vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenja
Tanja Kukovec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrskem delu je opisana vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv kroničnih bolezni na kakovost življenja pacientov s kronično boleznijo. Metode: Uporabili smo opisno deskriptivno metodo zbiranja podatkov, s pregledom domače in tuje literature ter s povzemanjem rezultatov in spoznanj tujih in domačih avtorjev. Kvantitativno metodo raziskovanja smo uporabili za izvedbo ankete med pacienti, ki so na dan raziskave bili obravnavani v dveh internističnih specialističnih ambulantah v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina preiskovancev svoje zdravje ocenjuje kot dobro (41,5%), sledijo preiskovanci, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zadovoljivo (35,8%). Ostali preiskovanci menijo, da je njihovo zdravje zelo dobro (11,3%) ali slabo (8,8%), le 4 preiskovanci ocenjujejo svoje zdravje kot odlično. Preiskovanci so v 70,4% izbrali odgovor, da je izboljšanje bolezni odvisno od njih samih. Zaključek: Iz raziskave smo ugotovili, da imajo preiskovanci s kroničnim obolenjem vpliv na svoje počutje, na vsakodnevne in telesne aktivnosti. Sami največ naredijo za svoje zdravje kljub kroničnim obolenjem.
Ključne besede: kronično obolenje, kakovost, telesna aktivnost, samopodoba, zdravje
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 592; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (977,40 KB)

10.
Prisotnost zdravstvenega tveganja pri starostnikih
Jasmina Golenko, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Magistrsko delo podaja vpogled v življenjski slog starostnikov v EU in v njihov način življenja. Skupaj z večjim številom ljudi, starih 65 let in več, ki živijo dlje, narašča tudi število ljudi z več dejavniki tveganega načina življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšnem delu starostniki nezdravo živijo, in predstaviti pogostost pojava posameznih dejavnikov zdravstvenega tveganja, kot so razširjenost pitja alkohola in kajenja, pogostost telesne aktivnosti in prehranjenost starostnikov, s pomočjo indeksa telesne mase. Metode: V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili podatke kvantitativne raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi – SHARE. Podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SPSS in tako preverili postavljene hipoteze, ki smo jih preverjali s pomočjo Kruskall-Wallisovega testa, post hoc testa in t-testa neodvisnih vzorcev. Raziskovalni vzorec statistične obdelave petega vala raziskave easySHARE, ki je bil opravljen leta 2013, je vključeval 35.140 starostnikov iz petnajstih evropskih držav. Rezultati: Dokazali smo, da med državami EU obstajajo statistično značilne razlike v uživanju alkohola (x² = 4.787,540, p ˂ 0,001). Povprečna starost kadilcev je bistveno nižja kot povprečna starost nekadilcev (t = 26,8, p < 0,001). Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna razlika v pogostosti telesne aktivnosti starostnikov med državami EU (x² = 1.748,006, p < 0,001). Sklep: Vse več težav in poslabšanja kroničnih obolenj si povzročamo ljudje sami z dodajanjem zunanjih dejavnikov, ki ogrožajo zdravje. Z zmernim pitjem alkohola, opustitvijo kajenja in redno telesno vadbo bi lahko bilo tudi kronično obolenje lažje obvladovati.
Ključne besede: tvegano življenje starostnikov, indeks telesne mase, kajenje v starosti, pitje alkohola, telesna aktivnost.
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 691; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (885,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici