| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen projekta TeleKap pri rekanalizacijskem zdravljenju možganske kapi v regionalni bolnišnici
Kristjan Lorenčič, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Pri akutnem zdravljenju možganske kapi je pomemben čas, saj so ozka terapevtska okna za intravensko trombolizo in mehansko trombektomijo odvisna od hitrega in specializiranega zdravljenja. Za podeželske bolnike je razdalja in čas potovanja do najbližjega centra za možganske kapi ključnega pomena za časovno občutljivo zdravljenje kapi. S prihodom telekomunikacijske tehnologije je mogoče zagotoviti možnost zdravstvenega varstva geografsko izoliranih regij. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedba raziskave je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila retrospektivna raziskava, v kateri smo primerjali število bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo in uporabo intravenozne terapije v prvih petih zaporednih letih delovanja slovenske mreže TeleKap z obdobjem pred uvedbo mreže TeleKap. Rezultati: Analizirali in primerjali smo podatke bolnikov, zdravljenih v mreži TeleKap od začetka delovanja (15. 9. 2014) do 31. decembra 2019, in podatke, pridobljene pred samo uvedbo mreže TeleKap. V analizi podatkov smo ugotovili, da je bilo leta 2019 obravnavanih bolnikov z ishemično možgansko kapjo 2 krat več kot leta 2012 in 2013. Čas bolnišnične obravnave bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo se je v regionalni bolnišnici vse do leta 2018 povečeval, leta 2019 pa je začel padati, vendar je glede na ciljne čase še vedno predolg. Diskusija in zaključek: Telemedicina je dobro razvita tehnologija in omogoča bolnišnicam, ki nimajo dovolj sredstev, da dobijo dostop do mnenja strokovnjakov za možganske kapi, da bi izboljšali pravočasnost in kakovost oskrbe zaradi možganske kapi.
Ključne besede: ishemična možganska kap, TeleKap, telemedicina, mehanična trombektomija, endovaskularizacija
Objavljeno v DKUM: 25.03.2021; Ogledov: 593; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
EKONOMSKI VIDIKI TELEMEDICINSKIH STORITEV
Nina Košir, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji smo tako kot drugod po Evropi priča demografskim trendom v smeri staranja prebivalstva, kar s seboj prinaša nesorazmerje v financiranju zdravstvene blagajne, porast kroničnih bolezni in povečane potrebe po dolgotrajni oskrbi. Zaradi ohranjanja finančne vzdržnosti sistema so v prihodnosti nujne spremembe, potrebni so strategija in sistemski ukrepi na nivoju države. Novi pristopi z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij odpirajo široko paleto možnosti za smotrno in učinkovito izvajanje postopkov zdravljenja in oskrbe na daljavo. Zaradi neurejenih pravnih okvirjev na tem področju v Sloveniji ni urejenih razmerij med plačniki zdravstvenih in socialno varstvenih storitev (povračilo iz obveznega zavarovanja, dopolnilno zdravstveno zavarovanje), zato se novi pristopi zaenkrat uvajajo le posamično in projektno. Uspešnost telemedicinskih storitev se vrednoti iz več vidikov, tudi ekonomskega, kjer pa zaradi različnih metodologij pogosto prihaja do odstopanj v rezultatih. Zaradi slabšega poznavanja področja telemedicinskih storitev v slovenskem okolju sem po uvodni predstavitvi razlogov za uvajanje teh storitev (poglavje 2) prikazala pojme, definicije ter nekatere modele storitev zdravja na daljavo, med katere uvrščamo tudi telemedicinske storitve V nadaljevanju (poglavje 3). sem podala krajši opis stanja dostopnosti teh storitev v Evropski skupnosti in Sloveniji. Pomemben evropski projekt na tem področju je projekt United4Health (CIP-ICT PSP-2012-3 No.: 325215), v katerem so uporabili MAST model ekonomskega vrednotenja učinkov telemedicinskih storitev, zato projekt United4Health predstavljam v poglavju 4. V poglavju 5, ki je osrednje poglavje mojega dela, predstavljam enega od možnih vidikov vrednotenja ekonomskih učinkov uporabe telemedicinskih storitev. Iz mednarodno uveljavljene metodologije MAST povzemam ključne kazalnike za ugotavljanje razmerja med stroški in koristmi, ki jih prinašajo za nas nove tehnologije. V luči teh kazalnikov sem vrednotila ekonomske kazalce v slovenskem delu projekta United4Health. Podala sem informativni izračun stroškov telemedicinskega spremljanja sladkornih bolnikov in bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem ter jih nato primerjala med seboj. Možne neposredne ekonomske učinke pri bolnikih s srčnim popuščanjem sem prikazala z analizo hospitalizacij teh pacientov. Predstavila sem tudi oceno uporabe teh storitev s strani uporabnikov – bolnikov, ki temelji na izvedeni anketi. V zadnjem delu poglavja 5 sem predstavila izhodišča za financiranje telemedicinskih storitev. Pri tem se lahko uporabijo trije modeli plačevanja: povračilo s strani zavarovalnic ali drugih plačnikov, plačilo s strani samih uporabnikov in mešani model.
Ključne besede: zdravje na daljavo, telemedicina, eZdravje, stroški/koristi, financiranje zdravstvenih storitev
Objavljeno v DKUM: 08.06.2016; Ogledov: 984; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (903,33 KB)

3.
Varnost in varovanje starostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mateja Bidar, 2013, diplomsko delo

Opis: Podaljševanje življenjske dobe je eden največjih dosežkov družbe 20. stoletja, hkrati pa to prinaša nove izzive. Tako v Sloveniji kot drugje po svetu se veča število prebivalcev, ki jih štejemo za starostnike, hkrati pa kapacitete obstoječih ustanov, ki skrbijo za varnost starostnika, ostajajo enake oziroma se le minimalno večajo in trenutno ne zadoščajo potrebam. Iz demografskih podatkov izhaja, da se bo število starostnikov nadaljnjih 25 let večalo, in lahko pričakujemo, da bo skoraj tretjina Slovencev starejših od 64 let. Diplomsko delo predstavlja socialne podporne modele v Sloveniji, kjer starostnika še posebej varujejo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Med pravice socialnega varstva spada tudi institucionalno varstvo starostnika, ki obsega vse oblike pomoči v zavodu, v družini ali drugi organizacijski obliki, s katerimi se mu nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma ali lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo. Za potrebe varovanja starostnikov so se razvili posebni tehnični pripomočki in varnostno alarmni sistemi, ki vsebujejo tudi komunikacijske sisteme, ki omogočajo preprosto komunikacijo in sodelovanje pri razvedrilnih aktivnosti. Tehnični pripomočki in varnostno alarmni sistemi varujejo starostnika na njegovem domu in mu omogočajo bolj kvalitetno bivanje. Podporne tehnologije se nanašajo na heterogeno področje aplikacij, ki predstavljajo preproste naprave kot so pametni delilniki tablet, detektorji padca in detektorji prisotnosti v postelji. Naprave združujejo računalniško napredne omrežne tehnologije, ki izboljšajo varnost in varovanje starostnikov. Ob celovitem razvoju ustreznih tehnologij in različnih oblikah pomoči, bo starostniku tudi v Sloveniji zagotovljena varna starost.
Ključne besede: starejši ljudje, varnost, varovanje, socialna varnost, varovana stanovanja, podporne tehnologije, varovalni sistemi, telemedicina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.12.2013; Ogledov: 2376; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (395,56 KB)

4.
Zdravstveni nadzor na daljavo pacienta s trajnim srčnim spodbujevalnikom
Iva Čeh, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati in predstaviti potrebe pacientov, ki imajo vstavljen trajni srčni spodbujevalnik, ter ponuditi rešitev - nadzor pacientov na daljavo kot lažjo in hitrejšo obliko dela. Metodologija raziskovanja. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja in metoda anketiranja z uporabo strukturiranega vprašalnika. Raziskava je potekala v ambulanti za paciente z vstavljenim trajnim srčnim spodbujevalnikom. Vključenih je bilo 100 pacientov, ki imajo vstavljen srčni spodbujevalnik. Za analizo podatkov smo uporabili programa Microsoft Word Excel 2007, SPSS 19 in statistični metodi hi-kvadrat test, t-test. Rezultati. Ugotovili smo, da vsi pacienti želijo zdravstveni nadzor na daljavo. S tem bi se najbolj zmanjšala njihov strah in skrb glede delovanja srčnega spodbujevalnika. Statistično pomembnih razlik med pacienti glede na starost (71-80 let in nad 81 let) v potrebi po dodatnih navodilih (po hospitalizaciji zaradi vstavitve srčnega spodbujevalnika), nismo dokazali. Ugotovili smo tudi, da na samokontrolo srčnega utripa ne vpliva bivalno okolje pacienta (mesto, vas). Za paciente je ne glede na spol pomembno, da medicinske sestre upoštevajo njihove potrebe. Pacienti, ki imajo vstavljen trajni srčni spodbujevalnik, od medicinskih sester veliko zahtevajo, sami pa za njihovo zdravje in dobro počutje premalo naredijo. Anketirani ne izvajajo samokontrole srčnega utripa. Medicinske sestre so dolžne pacienta s pomočjo zdravstvene vzgoje pripraviti na čim bolj samostojno življenje. Sklep. Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da si medicinske sestre morajo prizadevati za boljšo zdravstveno vzgojo pacientov (učenje samokontrole srčnega utripa) in iskati rešitve za kakovostnejšo obravnavo pacientov. Anketirani si želijo zdravstvenega nadzora na daljavo, saj bi tako zmanjšali strah in skrb glede nepravilnega delovanja srčnega spodbujevalnika. Z zdravstvenim nadzorom na daljavo bi paciente nenehno spremljali, kar bi posledično vplivalo na višjo kakovost zdravstvene obravnave.
Ključne besede: srčni spodbujevalnik, zdravstveni nadzor na daljavo, zdravstvena vzgoja, telemedicina, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2012; Ogledov: 2486; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

5.
Telemedicina in telenega; prednosti in slabosti
Sonja Bertalanič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema področje telemedicine, telenege ter informacijsko tehnologijo s strojno in programsko opremo. Predstavljena in opisana je zgodovina, sedanjost in prihodnost telemedicine in telenege. Tretje poglavje diplomske naloge predstavlja prednosti in slabosti uporabe telemedicine in telenege v praksi, zajete in opisane so tudi etične dileme, ki se pojavljajo na področju prakse telezdravstva. V empirični del diplomske naloge smo vključili grafično analizo podatkov anketne raziskave. Anketo v elektronski obliki smo posredovali bivšim in sedanjim študentom Fakultete za zdravstvene vede. Na podlagi dvajsetih anketnih vprašanj smo zbrali različna mnenja o uvedbi telemedicine in telenege v prakso, zanimala nas je tudi ozaveščenost anketirancev s tega področja. Namen in cilj raziskave je bil ugotoviti poznavanje pojma telemedicina in telenega ter pridobitev mnenja glede uporabe telemedicine in telenege v praksi. Prav tako so nas je zanimalo kakšen je vidik anketirancev glede prednosti in slabosti ter njihova opredelitev in opredelitev etičnih dilem s področja telemedicine in telenege v praksi. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci večinoma le bežno seznanjeni s pojmom telemedicina in telenega, so dokaj pozitivno naravnani glede uporabe telemedicine in telenege v praksi, vendar imajo določene etične in moralne zadržke glede uvedbe prakse telemedicine in telenege v vsakdanjo rabo.
Ključne besede: telemedicina, telenega, e-zdravje, telezdravje, informacijska tehnologija, prednosti, slabosti, etične dileme
Objavljeno v DKUM: 10.06.2010; Ogledov: 7097; Prenosov: 1814
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici