| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 216
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Tehnične možnosti prisluha telekomunikacijam
Vojko Zidar, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: telekomunikacije, prisluh
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (407,72 KB)

2.
Uvod v telekomunikacije : seminarske vaje
Andrej Žgank, 2023, drugo učno gradivo

Ključne besede: telekomunikacije, uvod v signale, teorija verjetnosti, analiza signalov, vaje
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 450; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (741,26 KB)

3.
4.
Informacijska varnost skozi oči uporabnikov telekomunikacijskih storitev : magistrsko delo
Katja Grković, 2023, magistrsko delo

Opis: Telekomunikacijska podjetja morajo svojim uporabnikom poleg vseh storitev in izdelkov zagotavljati tudi varnost njihovih osebnih podatkov, varnost omrežja, elektronskega poslovanja in nuditi različne varnostne opcije. V magistrskem delu so opisani vsi vidiki informacijske varnosti pri štirih slovenskih telekomunikacijskih podjetjih: Telekom Slovenije, A1 Slovenija d. d., Telemach in T-2 d. o. o. Varnost osebnih podatkov podjetja zagotavljajo z upoštevanjem splošne uredbe EU o varstvu podatkov, na podlagi katere so sestavili svoje pogoje oziroma politiko varstva osebnih podatkov. Vsa podjetja so dolžna zagotoviti ustrezno varnost in celovitost njihovih omrežij in storitev, ter so v primeru, da pride do kakršnih koli kršitev varnosti ali celovitosti, o tem primorana poročati agenciji AKOS. Podjetja svojim uporabnikom omogočajo tudi urejanje njihovega naročniškega razmerja, tako imenovano e-poslovanje, ki vključuje nakup in prodajo blaga in storitev prek spleta, obdelavo plačil in izmenjavo informacij. Zaradi varnostnih tveganj, ki se pri teh procesih pojavijo, vsa telekomunikacijska podjetja svojim uporabnikom nudijo različne varnostne opcije. V sklopu magistrskega dela smo opravili intervju in izvedeli, da podjetja svoje uporabnike sproti ozaveščajo o informacijski varnosti oziroma o varnostnih težavah, ki se lahko pojavijo, medtem ko zaposlene glede informacijske varnosti redno izobražujejo. Poleg tega smo s pomočjo ankete izvedeli, da se zaupanje uporabnikov telekomunikacijskih storitev ne razlikuje glede na operaterja, pri katerem so. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica uporabnikov spletno plačuje račune za telekomunikacijske storitve, da se manj izobraženi anketiranci in bolj izobraženi anketiranci med seboj ne razlikujejo v dojemanju varnostnih tveganj ter da ne obstaja povezanost med pojavom varnostnih težav pri uporabnikih in uporabo varnostnih opcij, ki jih nudijo telekomunikacijska podjetja.
Ključne besede: informacijska varnost, telekomunikacije, osebni podatki, uporabniki, omrežja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 556; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (879,20 KB)

5.
Zadolženost javnega in zasebnega telekomunikacijskega podjetja - primerjava
Aleš Rojko, 2021, diplomsko delo

Opis: Vsak se sreča kdaj v svojem življenju s kakšno obliko finančnega dolga, saj nam omogoči zadovoljitev finančnih potreb za preživetje, nakup premičnin in nepremičnin. Finančni dolg nam omogoča hitrejšo pridobitve željene dobrine z možnostjo odplačevanja na daljši rok. Tako, kot posamezniki morajo tudi podjetja posegati po dolžniških finančnih virih za preživetje, ter za rast in razvoj podjetja. Pri tem pa je pomembno, da se kot posameznik in kot podjetje vprašamo, kje je meja dolga katerega lahko odplačujemo brez večjih težav, smo pripravljeni na dogodke, ki se lahko zgodijo v prihodnosti in poslabšajo našo finančno stanje ter s tem otežijo odplačilo dolgov. Da se temu izognemo je poznavanje finančne strukture podjetja, ključnega pomena za odkrivanje s katerim virom financiranja se naj podjetje poslužuje v prihodnje in če se je sposobno financirat z dolžniškimi viri. Za ugotavljanje finančnega položaja podjetja in strukture financiranja podjetja lahko odkrijemo s kazalnikom deleža kapitala in dolgov v financiranju in s kazalnikom finančnega vzvoda, za ugotavljanje sposobnosti odplačevanja pa s kazalnikom pokritja finančnih dolgov in kazalnikom obrestnega pokritja. Večkrat slišimo o privatizaciji podjetij, kjer gre za to, da se javna podjetja prodajo zasebnemu lastniku, kar ustvari dilemo, saj so zasebna podjetja usmerjena v uresničevanje interesov lastnikov, kar velikokrat pomeni, da je primarni cilj, ustvarjanje čim večjega dobička. Kot vemo pa so javna podjetja v lasti države in delujejo na temelju zagotavljanja javnih dobrin v javnem interesu, kar pomeni, da podjetje izvaja storitve ali proizvaja proizvode, ki so velikega pomena za državljane. Zato ni nujno, da ta podjetja poslujejo najbolj gospodarno, saj morajo državljanom zagotavljati dobrine po dostopni ceni, v primeru finančnih težav pa država jamči za podjetje. Delovanje javnega podjetja je dodatno omejeno z zakoni, kar onemogoča zlorabo javnih podjetji s strani javnih naročil.
Ključne besede: javno podjetje, zasebno podjetje, telekomunikacije, zadolženost
Objavljeno v DKUM: 15.06.2021; Ogledov: 905; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
Razvoj odločitvenega modela za podporo izbire strategije vstopa na nove trge
Anita Jurkić, 2020, magistrsko delo

Opis: Podjetje X se trenutno odloča o tem, na kateri tuji trg bi bilo najbolj smiselno vstopiti in katera strategija vstopa bi bila najbolj primerna. V prvem delu magistrske naloge smo preučili teorijo mednarodnega poslovanja, strateškega načrtovanja, raziskav tujih trgov in odločanja. V drugem delu naloge smo predstavili tehnološko podjetje X in naredili podrobno analizo širšega zunanjega okolja Madžarske in Poljske na področju širokopasovnega dostopa. Podjetje si želi neposredno poslovati z večjimi operaterji ter preko poslovnih partnerjev z manjšimi. Ker podjetje X še ni naredilo konkretne analize zunanjega okolja, analize stroškov in časovnega okvira vstopa na tuji trg ter definiralo jasnih prodajnih ciljev in aktivnosti za izbrani trg, smo v magistrski nalogi na podlagi večparametrskega odločitvenega modela v programu DEXi in PEST analize predlagali, kaj bi bilo za podjetje najbolj smiselno in na katera tveganja mora biti pripravljeno. Namen magistrskega dela je preučiti trg Madžarske in Poljske ter definirati odločitvene kriterije za izbiro ustreznega trga. V ta namen smo razvili večparametrski odločitveni model, v katerem smo ovrednotili kriterije na podlagi analize trga. Kot rezultat smo dobili najbolj potencialni trg, na podlagi stroškovne analize in časovnega okvirja pa najbolj primeren način oziroma strategijo vstopa na tuji trg. Ustrezne podatke za analizo zunanjega okolja smo poskusili pridobiti iz različnih preverjenih spletnih virov, nekaj pa tudi iz intervjuja skrbnika ključnih kupcev ter direktorice prodaje poslovne enote Dostop. Na podlagi pridobljenih podatkov smo po metodi PEST analizirali štiri ključna okolja, in sicer politično, ekonomsko, družbeno in tehnološko. Vprašanje in dileme so se pojavile predvsem zaradi pravilnosti umestitve kriterijev v posamezno okolje in ali pomembno vplivajo na odločitev o vstopu na tuji trg. Širša analiza zunanjega okolja podjetju poda grobo sliko, ali je trg primeren za nadaljnje raziskovanje ali ne. Trg naj ne bi bil zasičen, sicer je tržni potencial majhen, smiselno pa je tudi izbrati tisti trg, ki je geografsko bližji, kulturno bolj domač in nekompleksen. Če je trg dovolj perspektiven, je potrebno narediti tudi druge analize, ki so prav tako pomembne pri odločanju o mednarodnem poslovanju. To so analiza konkurence, kupcev, lastnega potenciala idr.
Ključne besede: Strategija, večparametrsko odločanje, telekomunikacije, Dexi, analiza trga
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 1049; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

7.
Vloga ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri odkrivanju in preprečevanju napadov za porazdeljeno zavrnitev storitev : magistrsko delo
Kristina Stojchevska, 2020, magistrsko delo

Opis: Napadi DDoS (napadi za porazdeljeno zavrnitev storitev) sodijo med najbolj razširjene kibernetske grožnje, ki predstavljajo visoko tveganje za neprekinjeno delovanje informacijskih sistemov. Pomembno vlogo v sistemu odzivanja imajo upravljavci internetne infrastrukture, ki nadzirajo internetni promet. Visoka razširjenost napadov DDoS se pripisuje predvsem vse večji uporabi internetnih storitev, digitalizaciji družbe in gospodarstva ter pomanjkanju investicij v sodobnejše varnostne mehanizme. Pregled literature nakazuje na pomanjkanje znanstvenih raziskav o aktualnih izzivih in učinkovitih pristopih k soočanju z napadi DDoS, še posebej skozi prizmo ponudnikov telekomunikacijskih storitev. Namen magistrskega dela je proučiti trende na področju napadov DDoS in vlogo ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri soočanju s tovrstno grožnjo. Skladno s tem je bila izvedena dvodelna raziskava, s katero se je ugotavljalo stanje napadov DDoS v Sloveniji, analizirane so bile vloga in rešitve ponudnikov telekomunikacijskih storitev v sistemu odzivanja ter njihove izkušnje. V prvem delu je bila izvedena študija primerov realnih napadov DDoS, v drugem delu pa intervjuji s strokovnjaki iz prakse. Rezultati kažejo, da se v Sloveniji ponudniki telekomunikacijskih storitev najpogosteje soočajo z volumetričnimi napadi DDoS manjšega obsega, med najbolj izpostavljene pa sodijo protokoli na transportnem sloju. Ponudniki telekomunikacijskih storitev ustrezno skrbijo za nadzor in omejevanje internetnega prometa, prav tako ponujajo dodatne storitve anti-DDoS, medtem ko naprednejših varnostnih mehanizmov še ne uporabljajo. Izvirnost magistrskega dela je v sistematični proučitvi narave tovrstne kibernetske grožnje in analizi njene pojavnosti v Sloveniji.
Ključne besede: telekomunikacije, telekomunikacijske storitve, ponudniki, kibernetska varnost, napadi DDos, zaznavanje, odzivanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.06.2020; Ogledov: 1192; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

8.
Potek odločanja v podjetju A1 Slovenija za uspešen prevzem podjetja Amis
Blaž Oršoš, 2019, diplomsko delo

Opis: Telekomunikacijska dejavnost se je v dvajsetem stoletju korenito spremenila, tako v okviru tehničnih zmogljivosti in tehnologije mobilnih omrežij kot tudi v sestavi podjetij na trgu telekomunikacijskih storitev. Cilj diplomskega projekta je bil analizirati potek odločanja v podjetju A1 Slovenija pri prevzemu podjetja Amis, analizirati konkurenco podjetja in trg, na katerem podjetje A1 Slovenija deluje. Opirali smo se na raziskovalna vprašanja o tem, ali je bil prevzem uspešen in ali je bila odločitev o prevzemu docela smiselna. V okviru naloge smo uporabili več različnih metod. V prvem delu smo za opredelitev teoretičnih izhodišč uporabljali deskriptivno metodo in metodo kompilacije. V drugem delu smo si pomagali z metodo analize za preučitev finančnih podatkov podjetij ob pomoči podatkovne baze Gvin. Upoštevajoč številne prevzeme in združitve na slovenskem trgu telekomunikacij v zadnjih letih in spremembe na področju ponudbe konvergenčnih storitev smo ugotovili, da je bila odločitev o prevzemu podjetja Amis smiselna. Pridobili sicer niso skoraj nič lastne infrastrukture, vendar je bila cena nakupa podjetja temu primerna. So pa pridobili nezanemarljivo bazo uporabnikov in vstopnico na trg konvergenčnih storitev.
Ključne besede: potek odločanja, prevzem podjetja, telekomunikacije
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1464; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Možnosti uporabe IMSI lovilcev pri preiskovanju organizirane kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Martin Soban, 2018, diplomsko delo

Opis: Člani organiziranih kriminalnih skupin vedno bolj uporabljajo telekomunikacijske in internetne storitve za komuniciranje in usklajevanje. Delovanje organiziranih kriminalnih skupin je spremenila tehnologija in globalizacija. Transnacionalno delovanje, horizontalna organizacijska ureditev, majhne profesionalne skupine, razpršenost, oportunizem, široke neformalne socialne mreže in povezovanje različnih kriminalnih skupin so značilnosti sodobnih organiziranih kriminalnih skupin. Ne glede na model organiziranja ali delovanja, organizirane kriminalne skupine izvajajo kazniva in ostale pripravljalne aktivnosti na principu tajnosti in organiziranosti. Za doseganja principa je ključnega pomena komunikacija. Ni presenetljivo, da je po mnenju preiskovalcev držav članic Evropske unije, prisluškovanje najpogosteje uporabljen in najučinkovitejši ukrep (European Commission, 2015). Različni trendi alternativnih oblik komunikacij, izogibalni manevri, razvoj enkripcije in shranjevanja podatkov povzročajo preiskovalcem hude težave in potrebe po rešitvah. Glede na naštete dejavnike lahko trdimo, da je učinkovita in ustrezna tehnična oprema za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov eden izmed ključnih faktorjev pri preiskovanju organizirane kriminalitete. Med tehnične naprave za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov spadajo IMSI lovilci. V medijih smo opazili, da je v javnosti visoka stopnja nezaupanja do IMSI lovilcev, saj naj bi bili uporabljeni za nekontrolirano masovno nadziranje državljanov. Na drugi strani opažamo države, kjer je uporaba IMSI lovilcev pravno urejena vendar je celostna funkcionalnost naprav močno pravno omejena ali celo prepovedana. V diplomskem delu smo se odločili podrobno analizirati in raziskati zmožnosti IMSI lovilcev. Z analizo IMSI lovilcev bomo poskušali raziskati možne rešitve problemov in ovir s katerimi se soočajo preiskovalci pri preiskovanju organiziranih kriminalnih skupin.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, preiskovanje, IMSI lovilci, telekomunikacije, prestrezanje podatkov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.07.2018; Ogledov: 1311; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

10.
Zloraba telekomunikacijske tehnologije za izvršitev kaznivega dejanja
Rok Pleteršek, 2018, magistrsko delo

Opis: Telekomunikacijske tehnologije predstavljajo enega izmed bistvenih elementov tehnološkega razvoja, ki ključno vplivajo na sedanjost in prihodnost delovanja sodobne družbe. V obdobju zadnjih štirih desetletij smo bili priča korenitim spremembam na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), saj so slednje prodrle na vsa področja človekovega delovanja. Poleg fizičnega sveta so nam ponudile vstop v tako imenovan virtualni svet, ki zaradi svoje globalne narave praktično nima meja oz. še ima razvoj na tem področju toliko manevrskega prostora, da ob ovire še nismo trčili. Razvoj telekomunikacijske tehnologije pa ima tudi temno stran. Ta so zlorabe, ki se lahko pojavljajo v obliki tradicionalnih kaznivih dejanj, ki so izvršena s pomočjo IKT tehnologij, ali pa v obliki kaznivih dejanj kibernetskega kriminala. Telekomunikacije so namreč lahko tarča ali orodje kaznivega dejanja, lahko pa predstavljajo sredstvo pomoči pri kriminalnem dejanju. Z magistrskim delom želimo opozoriti na velik problem zlorab elektronskih komunikacij, predstaviti posledice le-teh ter ne nazadnje raziskati kazenskopravne opredelitve in standarde, ki jih postavlja domača kazenskopravna zakonodaja, ter ugotoviti, ali jih je sposobna sankcionirati. Uvodno poglavje dela je posvečeno ciljem, hipotezam, predpostavkam in omejitvam ter metodam raziskovanja. Nato sledi kratek pregled 2000-letnega razvoja telekomunikacijske tehnologije in oris same razsežnosti zlorab. V 3. poglavju definiramo pojem zlorabe telekomunikacijske tehnologije in izpeljemo delovno opredelitev, ki nas spremlja skozi vsa preostala poglavja. Bralca nato seznanimo s pojmom kibernetske kriminalitete ter mu predstavimo Konvencijo o kibernetski kriminaliteti Sveta Evrope in ga uvedemo v kaznivost zlorab telekomunikacijske tehnologije. Osrednji del magistrskega dela predstavljajo kazniva dejanja kibernetskega kriminala v 4. poglavju in izbrane metode ter tipi zlorab elektronskih komunikacij v 5. poglavju. Jedro sestavljata kazenskopravna opredelitev kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, ki jih postavljata Kazenski zakonik (KZ-1) in Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ter predstavitev izbranih metod in tipov zlorab elektronskih komunikacij s konkretnimi primeri. V naslednjem poglavju analiziramo dogodek odtujitve mobilnega telefonskega aparata slovenskega uporabnika, ki mu je sledila zloraba v višini 64.254,03 EUR. Magistrsko delo zaključimo s temeljnimi ugotovitvami, s katerimi zavržemo oz. potrdimo hipoteze, povzamemo dileme na področju kibernetskega kriminala in napovemo, v katero smer bodo šle zlorabe telekomunikacijske tehnologije v prihodnje ter kako naj temu sledi kazensko pravo.
Ključne besede: zloraba elektronskih komunikacij, kibernetski kriminal, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kazniva dejanja informacijske tehnologije, telekomunikacije, konvencija o kibernetski kriminaliteti, kazenski zakonik KZ-1.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 1966; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 5.92 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici