| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Fotorealistično modeliranje stavb
Ivona Cvetkovska, 2019, diplomsko delo

Opis: Ohranjanje zgodovine ni enostaven proces. Zgodovino države ali sveta lahko shranimo v obliki besedila, zgodovino arhitekture in stavb pa najlažje shranimo kot fotografijo. Še boljšo vizualno predstavo pa poda foto-realistični 3D model, ki je natančnejši od fotografije, in poda tretjo dimenzijo, ki pri fotografi ni prisotna. Iz tega izhodišča izhajajo ustvarjalci, ki ustvarjajo različne 3D modele za različne namene v različnih programih. Mi smo se odločili za izdelavo 3D modela Mariborske Baroničine hiše v programu Cinema 4D. Uporabljali smo različne operacije in orodja, obogatili smo jo z različnimi teksturami hkrati pa smo oblikovali njeno okolico. Z uporabo določenih osvetlitvenih tehnik je Baroničina hiša prišla do izraza.
Ključne besede: Foto-realistično modeliranje, Cinema 4D, tekstura, Baronica, fotografija, načrt
Objavljeno: 09.12.2019; Ogledov: 397; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
IZDELAVA EMULZIJ S KUTROM IN PRETOČNIM KUTROM – PRIMERJAVA
Gregor Pavkovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo opravili poskus, pri katerem smo primerjali dve različni tehnologiji za izdelavo mesnih emulzij. Prva tehnologija je izdelava mesnih emulzij s kutrom, druga pa je izdelava mesnih emulzij s pretočnim kutrom. Mesne emulzije s prvo tehnologijo v podjetju izdelujemo že preko 30 let in trenutno uporabljamo 15 let star kuter, za test s pretočnim kutrom pa smo od našega dobavitelja prejeli testno opremo, ki je primerljiva obstoječi opremi. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, katera tehnologija in oprema sta ustreznejši za našo specifično proizvodnjo in za katero tehnologijo se bomo odločili, ko se bo pokazala potreba po zamenjavi opreme. Kot prvo je bilo za nas pomembno, da se z uporabo pretočnega kutra končna kakovost izdelkov ne spremeni oziroma se izboljša. Še posebej se ne sme spremeniti tekstura izdelkov, ker so jo kupci vajeni, zaželeno pa je izboljšanje obdelave izdelkov. Ugotoviti smo želeli razlike med opremama glede porabe električne energije, kapaciteti izdelave emulzij, časovne in stroškovne učinkovitosti, teksture in videza prereza izdelka. Ob upoštevanju vseh zahtev in dejavnikov smo ugotovili, da je za našo proizvodnjo hrenovk najprimernejša vmesna varianta, torej kombinacija izdelave emulzij s kutrom in mikrokutrom.
Ključne besede: hrenovke, mesna emulzija, kuter, pretočni kuter, tekstura
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 587; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

3.
POSKUS NAPOVEDOVANJA BARVE IN TEKSTURE PRŠUTA Z BLIŽNJO INFRARDEČO SPEKTROSKOPIJO
Matej Štefanič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo preučevali uspešnost napovedovanja barve in teksture pršuta z uporabo bližnje infrardeče (NIR) spektroskopije. Osredotočili smo se na uporabnost dveh različnih spektrometrov: laboratorijskega spektrometra (NIR Systems 6500) in prenosnega spektrometra s sondo (LABSPEC®5000). V raziskavo smo vključili 115 pršutov, pri katerih smo na dveh različnih mišicah izvedli referenčne meritve barve in teksture s kolorimetrom in teksturometrom. Na osnovi referenčnih vrednosti in NIR spektrov smo razvili in testirali kalibracijske modele. Poleg primerjave spektrometrov smo preizkušali tudi način priprave vzorca (mleti in intaktni), spektralno območje (vidni, NIR in celoten spekter) ter uporabo odvodov osnovnega spektra absorpcije (brez, prvi, drugi). Rezultate smo ovrednotili s pomočjo napake (seCV) in determinacijskega koeficienta (R2CV) navzkrižne validacije ter parametrom RPD (razmerje med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in seCV). Na splošno smo boljšo točnost napovedovanja dosegli z uporabo laboratorijskega aparata v primerjavi s prenosnim. Uporaba mletih in intaktnih vzorcev ni povzročila bistvenih razlik v točnosti napovedovanja. Pri teksturnem testu SR smo uspeli precej natančno napovedati začetno (R2CV = 0,79, RPD = 2,2) in končno silo (R2CV = 0,76, RPD = 2,1) ter nekoliko slabši relaksacijski indeks (R2CV = 0,64, RPD=1,6). Pri teksturnem testu TPA smo dobili dobre rezultate za trdoto, gumijavost in žvečljivost (R2CV = 0,80–0,90, RPD = 2,0–3,0), nekoliko slabše pa za elastičnost in kohezivnost (R2CV = 0,55–0,75, RPD = 1,5-2,0), medtem ko adhezivnosti nismo uspeli zadovoljivo napovedati. Pri napovedovanju barve smo srednje dobre rezultate dobili le za parameter L* (R2CV = 0,70, RPD = 1,8).
Ključne besede: pršut, NIR spektroskopija, tekstura, barva
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 1211; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
5.
TEKSTURA, SVETLOBA IN KAMERE V 3D ANIMACIJI
Marko Jesenek, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je izdelava 3D animacije s poudarkom na področjih teksturiranja, osvetljevanja in dela s kamerami v 3D svetu. Pri občinstvo so slednja področja ključnega pomena za sledenje in dojemanje zgodbe. Vsako izmed njih nosi pri končni animaciji enako veliko odgovornost kot modeliranje ali animiranje objektov. Zunanji videz predmetov, osvetlitev scene in premiki kamere v občinstvu obudijo določena občutja in ustvarijo vzdušje. V diplomskem delu so opisane in prikazane metode, ki se tukaj uporabljajo, njihove prednosti in slabosti. Pri teksturiranju bomo govorili o tehnikah mapiranja, lastnostih materialov in teksturnih mapah. Pri osvetlitvi bomo spoznali tipe luči, lastnosti svetlobe, senc in tehnike osvetlitve. Pri delu s kamerami pa bomo pojasnili pomembnost pri izbiri objektiva, globinsko ostrino, premikanja kamere in vrste prehodov.
Ključne besede: tekstura, teksturiranje, osvetlitev, 3D kamera
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 970; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

6.
MATERIALNOST IN VSEBINA V SLIKARSKEM SPOROČILU
Polona Lackovič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Materialnost in vsebina v slikarskem sporočilu sem se poglobila v izraznost lastnega ustvarjanja ter na podlagi proučevanja del drugih avtorjev poskušala najti vzporednice in razhajanja med njihovimi in svojimi deli. K diplomskemu delu sem pristopila tako teoretično kot tudi praktično. Vsebinsko je diplomsko delo razdeljeno na tri sklope. V prvem sklopu sem podala nekaj misli o pojmu slike. Obravnavala sem slikarstvo povojnega časa in se osredotočila na likovno umetnostno smer informela, ki je po izraznih ter oblikovnih lastnostih nekako najbližje mojemu slikarskemu ustvarjanju, ki ga predstavljam v praktičnem delu diplomske naloge. V drugem vsebinskem sklopu sem se poglobila v delovanje umetnikov, ki v svojih delih poudarjajo materijo kot slikarsko izrazno sredstvo. Natančneje predstavim Antonija Tàpiesa, Alberta Burrija, Pierra Soulagesa in Jeana Fautrierja. Poleg analiziranja njihovih del na kratko predstavim tudi njihovo biografijo, v kolikor je bilo to potrebno za boljše razumevanje njihovih vsebinskih izhodišč in njihovih likovnih sporočil. Predstavim tudi tri slovenske umetnike, nato primerjam likovno delo: Emerika Bernarda in Jeana Fautrierja, delo Toneta Lapajneta z delom Antonija Tàpiesa in delo Zorana Mušiča z delom Alberta Burrija. V tretjem vsebinskem sklopu sem opisala lastno likovno izkušnjo, ki temelji na pastoznih barvnih nanosih, ki tvorijo teksturirano površino likovne ploskve in tudi strukturno matrico likovne kompozicije. V svojem delu torej izpostavim materialnost in slikarsko gesto kot osnovno izrazno sredstvo, s katerim določam lastno slikarsko kompozicijo oblik in barv.
Ključne besede: slika, slikarstvo, informel, pastoznost, struktura slike, tekstura slike, materija v sliki, gestualnost.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1241; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

7.
SLOVSTVENA FOLKLORA IN LITERARJENJE V MLINŠKOVEM BERILU
Aleksandra Alihodžić, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti ustvarjalno delo zbiratelja Frana Mlinška in preko njega bogastvo slovstvene folklore v Šaleški dolini in okolici. Slovstvena folklora je v Šaleški dolini in okolici bogata, a je žal premalo obravnavana in predstavljena širšemu krogu ljudi. Iz Mlinškovega berila sem izbrala folklorna besedila in besedila, ki jih lahko uvrstimo med literarjenje, saj sta avtorja berila, Ivo Stropnik in Jože Hudales, objavila tudi besedila, ki ne sodijo v slovstveno folkloro. Vsa besedila v Mlinškovem berilu so v rokopisni izdaji shranjena v Muzeju Velenje. Izbrana folklorna besedila Frana Mlinška so tematsko, žanrsko in sporočilno zelo raznovrstna. Med njimi najdemo povedke, šaljive, bajčne, legendne, zgodovinske in razlagalne, pravljice, čudežne in živalske, folklorne pesmi, med katerimi ni pripovedih, prevladujejo lirske. Veliko je folklornih obrazcev, od vraž, pregovorov, zagovorov, molitev in otroških folklornih obrazcev. Folklorna besedila so v diplomski nalogi razvrščena po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Med zbranimi besedili so tudi takšna, ki jih ne moremo uvrstiti niti v slovstveno folkloro niti med literaturo, zato sem se v diplomski nalogi posvetila tudi literarjenju. Ta del diplomske naloge predstavljajo anekdote, šege in avtorske pesmi nekaterih avtorjev s področja Šaleške doline. Pri obravnavi tega poglavja sem uporabila temeljna načela literarjenja Marije Stanonik v Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi (2011). Predstavljene pa so v diplomski nalogi tudi vse tri ravnine slovstvene folklore, in sicer tekst, tekstura in kontekst.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorni dogodek, tekst, tekstura, kontekst, šege, anekdote, literarjenje.
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1621; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

8.
METODOLOGIJA SPLETNEGA OBLIKOVANJA
Tomaž Geršak, 2011, diplomsko delo

Opis: Za spletne strani lahko upravičeno trdimo, da so zaradi tehnološkega napredka in vedno večje osveščenosti del vsakdana. Tokrat smo se postavili na drugo stran, na stran snovalcev, kjer si bomo v teoriji in praksi dodobra ogledali nekaj koristnih oblikovalskih prijemov, ki nam bodo pomagali ustvariti prijetnejši izgled in prav gotovo tudi razširili obiskanost. Ta je v spletnem poslovnem svetu še kako pomembna! V okviru diplomske naloge smo izdelali tudi detajlen prikaz izdelave spletne strani, vse od pridobivanja informacij od, v našem primeru, komercialnega naročnika, do finalne postavitve z več različicami, ki se med seboj razlikujejo v majhnih, a ključnih detajlih.
Ključne besede: Spletna stran, spletno mesto, oblikovanje, mreža, navigacija, kontrast, ločljivost, zaslon, barve, barvna shema, tekstura, vzorec, ozadje, tipografija, pisava, besedilo
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 2265; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (5,40 MB)

9.
IDEJNA ZASNOVA PROSTORSKE REŠITVE IN VIZUALIZACIJA DNEVNE SOBE
Dijana Božić, 2011, diplomsko delo

Opis: Zasnovali bomo sodobno, praktično prostorsko rešitev in vizualizacijo dnevne sobe. Oblikovali bomo torej idealen življenjski prostor. Izrisali bomo nekaj predlogov postavitev in oblik dnevne sobe. Osredotočili se bomo na funkcionalnost dnevne sobe in umestitev pohištva v ta prostor. Nato bomo po našem mnenju izbrali najbolj ustrezno postavitev, ki služi svojemu namenu na podlagi raziskovanj in se tako lotili natančnejšega izrisa ter vizualizacije. Opredelili bomo predvsem različne barvne vnose, teksture, materiale in iskala tipsko pohištvo primerno za našo postavitev. Dodatno pa se bomo osredotočili tudi na osvetlitveni koncept, ki to situacijo še dodatno zdiferencira.
Ključne besede: dnevna soba, vizualizacija, barva, tekstura, svetloba, ambientalno oblikovanje
Objavljeno: 13.09.2011; Ogledov: 2472; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (9,27 MB)

10.
SLOVSTVENA FOLKLORA V SLOVENSKEM PORABJU GLEDE NA USTVARJALNO DELO VERE GAŠPAR
Leon Banko, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo zbirateljice Vere Gašpar ter prek tega bogastvo slovstvene folklore v Porabju in porabskega narečja. Slovstvena folklora v Porabju še vedno živi. Tesno je povezana z načinom življenja in razmišljanja tamkajšnjih ljudi včeraj in danes. Dokaz za to je ravno ustvarjalno delo Vere Gašpar, ki je tematsko, sporočilno in žanrsko zelo raznovrstno. Zbral sem 215 folklornih besedil, med katerimi prevladujejo povedke, predvsem šaljive, veliko je folklornih obrazcev, nekaj pa je tudi pravljic, anekdot in folklornih pesmi. Zbirko sestavljajo besedila, prepisana iz njenih štirih zvezkov, in pripovedovana besedila, posneta na terenu. Gradivo je razvrščeno po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Opisane so vse tri ravnine slovstvene folklore Vere Gašpar — tekst, tekstura in kontekst. Ugotovljene so bile tudi geografske, časovne in literarnoteoretične vzporednice z zbranimi folklornimi besedili drugih geografskih območij, časovnih obdobij in drugih zbiralcev. O geografskih vzporednicah lahko govorimo v smislu podobnosti velikega števila folklornih besedil iz Porabja s folklornimi besedili iz vseh ostalih delov Prekmurja — Ravenskega, Dolinskega in Goričkega. Časovne vzporednice so bile ugotovljene v primerjavi obrednega besedila, vezanega na šego vabljenja na poroko, z enakim, a okrog 150 let starejšim besedilom iz Porabja. S primerjavo slovstvene folklore Vere Gašpar s slovstveno folkloro največjega porabskega zbiralca Karla Krajczarja so bile ugotovljene tudi literarnoteoretične podobnosti. Značilnosti zelo »pisanega« porabskega narečja so predstavljene z jezikovno analizo zbranega gradiva. Ta prinaša vse posebnosti porabskega narečja in gornjeseniškega govora ter podobnosti in razlike le-tega s slovenskim knjižnim jezikom.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorni dogodek, motivika, tekst, tekstura, kontekst, porabsko narečje, šege.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2650; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

Iskanje izvedeno v 2.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici