| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Izbor naravnih materialov v sistemih s pritrjeno biomaso za čiščenje odpadnih vod
Barbara Jeznik, 2009, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na raziskavi problematike tekstilnih odpadnih vod iz barvarn. Raziskovalno delo je potekalo na treh laboratorijsko pripravljenih odpadnih kopeli, ki so poleg barvil (ena je vsebovala 1:2 kovinsko kompleksno barvilo, dve pa reaktivno barvilo) vsebovale še tekstilna pomožna sredstva in kemikalije. Odpadne kopeli predstavljajo realne kopeli iz barvarn, za katere se je v raziskovalnem delu uporabil postopek biološkega čiščenja s pritrjeno biomaso. Kot nosilci biomase, ki so pri čiščenju tudi aktivno sodelovali, so bili uporabljeni: lesne gobe, apnenec, zeolit in šotni granulat. V nalogi so opisane metode dela, ki so bile uporabljene z namenom, da se razišče vpliv različnih sestav odpadnih kopeli in različnih nosilcev na učinek čiščenja tekstilnih odpadnih kopeli iz barvarn. S spektroskopsko analizo se je na osnovi izmerjenih absorbanc določila stopnja razbarvanja barvila in spektralni absorpcijski koeficienti za odpadne vode pred in po čiščenju. Z merjenjem parametrov onesnaženosti se je ugotavljala učinkovitost različnih nosilcev biomase. Z določanjem pH, oksidacijsko redukcijskega potenciala in električne prevodnosti so se ugotavljale spremembe v odpadni kopeli po čiščenju. Določili so se tudi osnovni parametri sistema, kot so poroznost nosilca in zadrževalni časi v sistemu. Določile so se lastnosti in vpliv vseh barvil, kemikalij in tekstilno pomožnih sredstev v odpadnih kopelih ter lastnosti izlužkov nosilcev biomase in njihov vpliv na učinek čiščenja. Zaključki na osnovi rezultatov so pokazali, da so določeni nosilci biomase bolj primerni za čiščenje določenih odpadnih kopeli. Lesne gobe in šotni granulat sta primerna za čiščenje močno alkalnih odpadnih kopeli. Apnenec je lahko primeren za čiščenje odpadne kopeli, ki vsebuje barvilo C.I. Acid Blue 158, medtem ko je zeolit primeren za čiščenje odpadne kopeli, ki vsebuje barvilo C.I. Reactive Yellow 15.
Ključne besede: biološko čiščenje, ekologija, nosilci biomase, kovinsko kompleksna barvila, reaktivna barvila, tekstilne odpadne vode
Objavljeno: 12.03.2010; Ogledov: 2534; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (12,62 MB)

7.
OBDELAVA BARVALNIH ODPADNIH VOD Z MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Sabina Šmon, 2010, diplomsko delo

Opis: Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod je bilo razvitih veliko uporabnih metod, vendar zaradi zapletene sestave tekstilne odpadne vode, še vedno ni primernega univerzalnega postopka čiščenja. Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki temelji na osnovi biološke razgradnje tekstilnih odpadnih vod z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih vod ter dosegla hiter razvoj v zadnjem desetletju. Za biološko razgradnjo barvil je najprimernejši membranski bioreaktor s potopljenim membranskim modulom. Namen dela je bil očistiti laboratorijsko pripravljeno modelno odpadno z uporabo membranskega bioreaktorja ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne odpadne vode in odstranjevanja barvila. Z merjenjem posameznih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz smo dokazali dobro delovanje MBR saj so se vrednosti KPK in vsebnosti barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale med 70 in 90 %. Primerjava učinkovitosti delovanja ultrafiltracijske membrane in biološkega čiščenja je pokazala, da z ultrafiltracijskim modulom dodatno izboljšamo kakovost izhodne odpadne vode do 15 % glede na vrednosti KPK in do 10 % glede na SAK. Vrednosti merjenih parametrov so ustrezale uredbi za izpust vod v kanalizacijo ali vodne vire. S tem smo potrdili dobro delovanje pilotnega MBR pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda.
Ključne besede: čiščenje tekstilne odpadne vode, reaktivna azo barvila, membranski bioreaktor, biološko čiščenje, aktivno blato
Objavljeno: 19.02.2010; Ogledov: 2426; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
RAZBARVANJE TEKSTILNIH ODPADNIH VOD Z NAPREDNIM OKSIDACIJSKIM POSTOPKOM H 2 O 2 /UV
Monika Marčec Kmetič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi kompleksne sestave tekstilnih odpadnih vod uporaba univerzalnega postopka čiščenja ni mogoča. Vse bolj se uporabljajo napredni oksidacijski postopki (angl. AOP Advanced Oxidation Processes) zaradi njihove enostavnosti in učinkovitosti. H2O2/UV postopek je najbolj učinkovit oksidacijski postopek, saj se z njim izognemo problemom kot je nastajanje mulja in obremenitev odpadne vode z ozonom. Najpogosteje uporabljeno sredstvo je vodikov peroksid, ki pa ga je zaradi njegove stabilnosti v čisti obliki potrebno ustrezno aktivirati. Glede na vrsto aktivatorja, ki ga uporablja postopek, se oksidacijski postopki razbarvanja razlikujejo med seboj. Aktivacija vodikovega peroksida se lahko izvede s pomočjo UV žarkov, ozona, ultrazvoka, toplotne energije ali kombinacije le teh. Edina kemikalija, ki jo uporabimo pri razbarvanju, je vodikov peroksid, ki pri razpadu tvori kisik, zaradi česar njegova prisotnost v odpadnih vodah ni oporečna. V nalogi preučimo vplive posameznih vhodnih parametrov kot so moč UV žarnice, koncentracija barvil, dodatka H2O2, pH modelnih raztopin in čas izpostavljenosti UV sevanja razbarvanja tekstilnih odpadnih vod. Ti postopki so zelo učinkoviti za samo razbarvanje, kot tudi za znižanje vrednosti ekoloških parametrov. Del naloge so tudi mikrobiološke preiskave odpadnih vod v tekstilni industriji in čiščenje le teh s pomočjo ultrazvoka
Ključne besede: Tekstilne odpadne vode, H2O2/UV postopek, vodikov peroksid, ultrazvok
Objavljeno: 29.11.2010; Ogledov: 2071; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (7,88 MB)

9.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI OBDELAVE TEKSTILNIH ODPADNIH VODA S KOAGULACIJO/FLOKULACIJO IN MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Iris Varga, 2011, diplomsko delo

Opis: Obdelava tekstilnih odpadnih voda je težavna zaradi njene kompleksne sestave. Največji onesnaževalci teh voda so barvila, ki so težko razgradljiva. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda je bilo razvitih mnogo različnih metod, vendar zaradi raznolike sestave barvil še niso odkrili univerzalnega postopka. Koagulacija/flokulacija je fizikalno - kemijska metoda, ki je učinkovita pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Lahko se uporablja kot samostojen proces, v kombinaciji z drugo metodo ali pa kot predobdelava, na primer za membranski bioreaktor. Uporaba membranskega bioreaktorja je postala privlačna alternativa obdelave odpadnih voda, ker vsebuje kombinacijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom in membransko filtracijo.Namen diplomske naloge je bilo očistiti modelno sintetično odpadno vodo, ki smo jo pripravili v laboratoriju, s koagulacijo/flokulacijo in membranskim bioreaktorjem. Pri izvajanju koagulacije/flokulacije smo ugotovili, da je FeCl3 bolj učinkovit koagulant pri obdelave modelne odpadne vode, kot Al2(SO4)3. Med obratovanjem MBR pa smo s spremljanjem nekaterih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz ugotovili, da se je KPK po biološki obdelavi znižal za 30% in obarvanost za 32 %, po ultrafiltraciji pa se je KPK znižal za 64 % ter obarvanost za 76 %.
Ključne besede: membranski bioreaktor, koagulacija, flokulacija, obdelava tekstilne odpadne vode, aktivno blato, biološko čiščenje, ultrafiltracija, kisla barvila
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2710; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

10.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI RAZBARVANJA ODPADNE VODE Z OKSIDACIJSKIM IN REDUKCIJSKIM POSTOPKOM
Valentina Jelen, 2013, magistrsko delo

Opis: Eksperimentalno delo je razdeljeno na tri večja poglavja, in sicer na razbarvanje odpadne vode po laboratorijskem barvanju, razbarvanje odpadne vode po industrijskem barvanju in ugotavljanje uspešnosti barvanja z očiščeno odpadno vodo. Zbrano vodo po barvanju smo obdelali po dveh postopkih, in sicer z naprednim oksidacijskim postopkom in z redukcijskim sredstvom Lorinol ter primerjali rezultate. Nato smo z očiščeno odpadno vodo po naprednem oksidacijskem postopku barvali bombažno tkanino z istimi barvili.
Ključne besede: tekstilne odpadne vode, reaktivna barvila, absorbanca, razbarvanje odpadne vode, napredni oksidacijski H2O2/UV postopek (AOP), redukcijsko sredstvo, ekološki parametri, barvna metrika
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1030; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici