1. Vpliv obdelave na fibriliranje liocel vlakenSimona Strnad, Majda Sfiligoj-Smole, 2000, izvirni znanstveni članek Opis: Razlike procesov pridobivanja različnih regeneriranih celuloznih vlaken povzročajo različno morfološko zgradbo vlaken, ki se kaže tudi v različnem nagnjenju k fibriliranju. Zaradi visoke orientacije in kristalinosti vlaken kažejo liocel vlakna močno težnjo k fibriliranju, t.j. cepljenju fibrilov vzdolž vlaken. Nabrekanje in mehanske obremenitve ta pojav pospešijo in ojačajo. Zelo tanki fibrili na površini vlaken in njihovo kodranje povzročijo povečano površino vlaken in s tem spremembo površine tkanin. Metoda, ki so trenutno na razpolago za ocenitev stopnje fibriliranja so še nepopolne. Spremembo površine vlakna kot funkcijo fibriliranja lahko zaznamo optično ali po spremembah otipa. V prispevku smo predstavili novo metodo zasledovanja fibriliranja s spremembo optičnih lastnosti tkanin, in sicer Tencel vlaken. Z obdelavo in kvantitativno analizo mikroskopskih slik smo določali spremembe oblike in velikosti por v tkanini, ki so nastale kot posledica različnih postopkov obdelane, n. pr. fibriliranje surove tkanine, encimatska obdelava in zamreženje liocel vlaken.
Ključne besede: tekstilna industrija liocel vlakna, Tencel, fibriliranje, mikroskopija, obdelava slik, kvantitativna analiza slik
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 1992; Prenosov: 118
 Celotno besedilo (1,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Uporaba tenziometrije za zasledovanje sorpcijskih lastnosti celuloznih vlakenZdenka Peršin Fratnik, Karin Stana-Kleinschek, Tatjana Kreže, 2000, izvirni znanstveni članek Opis: Zelo pomembna lastnost tekstilnih vlaken je njihova sposobnost navzemanja tekočin - njihova sorpcijska sposobnost. Za izboljšanje reaktivnosti regeneriranih celuloznih vlaken je običajno potrebna predobdelava, kot sta pranje in beljenje. Preizkušana viskozna in modalna ter liocel vlakna so enake kemične sestave, razlikujejo se v molekulski in nadmolekulski ureditvi. Razlike v sorpcijskih lasnostih neobdelanih in predobdelanih regeneriranih celuloznih vlaken smo zasledovali z alternativno metodo - tenziometrijo ter rezultate primerjali s klasično metodo zasledovanja hidrofilnosti. Tenziometrija je analizna metoda za določevanje površinske napetosti, stičnega kota ter adsorpcije. S pomočjo Powder Contact Angle metode smo določili kapilarno hitrost preskušanih vzorcev, na osnovi tega pa izračunali stični kot med trdno (vlakno) in tekočo (voda/heptan) fazo. S postopki predobdelave se sorpcijske lasnosti regeneriranih celuloznih vlaken bistveno izboljšajo, kar ugodno vpliva na nadaljne faze plemenitenja. Največjo sorpcijsko sposobnost navzemanja vode in s tem najnižji stični kot med neobdelanimi vzorci vlaken imajo viskozna vlakna (▫$\varphi 68,3^o$▫), največji stični kot (▫$\varphi 77,1^o$▫) pa modalna vlakna. Na izboljšanje sorpcijskih lastnosti ima največji vpliv predobdelava beljenje, kjer prav tako dosežejo najnižji stični kot beljenja viskozna vlakna (▫$\varphi 57,8^o$▫).
Ključne besede: tekstilna industrija, celulozna vlakna, plemenitenje, sorpcijska sposobnost, predobdelava, sorpcija, tenziometrija, regenerirana celulozna vlakna
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 1293; Prenosov: 125
Celotno besedilo (445,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Študij strukturnih sprememb polietilen-tereftalatnih vlaken z ramansko spektroskopijoManja Kurečič, Majda Sfiligoj-Smole, Jože Grdadolnik, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: Polietilentereftalatna (PET) vlakna so med procesom njihovega oblikovanja in preoblikovanja, med barvanjem, plemenitenjem in med drugimi procesi izpostavljena visokim temperaturam. Toplotna obdelava pri temperaturah nad temperaturo steklastega prehoda vpliva na kristaliničnost, dimenzije kristalitov, strukturno periodičnost, kristalino in amorfno orientacijo, itd. Strukturne spremembe PET vlaken, ki jih povzroči toplotna obdelava v vodnem mediju ali vročem zraku, smo proučili z ramansko spektroskopijo, ki postaja zelo pomembna tehnika za karakterizacijo kemijskih in fizikalnih lastnosti polimerov v tekstilni kemiji. Osredotočili smo se na določitev strukturnih sprememb, ki izvirajo iz konformacijskih prehodov etilenglikolnega dela PET. Rezultati kažejo, da toplotna obdelava povzroči spremembe v trans/gauche konformacijskem razmerju. Ugotovili smo, da ima temperatura močnejši vpliv kot uporabljeni medij.
Ključne besede: tekstilna vlakna, polietilen-tereftalat, struktura, toplotna obdelava, ramanska spektroskopija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1281; Prenosov: 115
Celotno besedilo (419,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Modifikacije PA 6 z $NH_3$ plazmoLidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, 2002, izvirni znanstveni članek Opis: S plazmami modificiramo površinske lastnosti različnih materialov, tudi tekstilnih. Na površine lahko uvedemo dodatne ali nove funkcionalne skupine, jih prevlečemo s tankimi polimernimi filmi ali očistimo. V naši raziskavi smo z nizkotlačno amoniakovo plazmo obdelovali PA 6 folijo ter ovrednotili dosežene modifikacije površine v odvisnosti od časa obdelave (od 7 do 540 s). Z merjenjem stičnega kota smo ugotavljali izboljšanje hidrofilnosti površin, s potencialom zaradi pretoka smo spremljali spremembe površinskega naboja, z elektronsko spektroskopijo (XPS) smo analizirali kemijsko sestavo površin, z mikroskopijo atomskih sil (AFM) pa smo raziskovali topografijo površin. Rezultati so pokazali, da so modifikacije odvisne od časa obdelave. Pri obdelavi PA 6 z $NH_3$ plazmo dosežemo boljšo omočljivost, saj se stični koti zmanjšajo. Z daljšim časom obdelave na površini PA 6 nastaja vedno več funkcionalnih skupin, ki vsebujejo dušik, kar se poleg povečane vsebnosti dušika na površini folije kaže tudi v premiku izolektrične točke (IET) k višjim ph vrednostim. Največji premik IET smo zasledili pri foliji, ki smo jo obdelovali 20 s (od ph 4,2k 6,2). če je čas obdelave daljši, plazma v večji meri uniči površino, pri čemer se odstranjujejo razgradni delci, za to se vsebnost dušika zmanjša, stični koti se nekoliko povečajo in IET se pomakne nazaj k nižjim ph vrednostim (k ph 5,6 pri času obdelave 180s). AFM slike neobdelanih in obdelanih folij so pokazale, da se zaradi obdelave številnejši in večji, srednja hrapavost pa se zato poveča iz 4nm (neobdelan vzorec) na 13,6 nm (čas obdelave 540s).
Ključne besede: tekstilna vlakna, poliamid 6, površinska modifikacija, NH3 plazma, amino skupine, zeta potencial, stični kot, XPS, AFM
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1896; Prenosov: 184
Celotno besedilo (636,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Hitozan - vsestransko uporaben biopolimerSimona Strnad, Olivera Šauperl, Lidija Fras Zemljič, Anita Jazbec, 2007, pregledni znanstveni članek Opis: Hitozan je skupno ime za veliko skupino hitinov, deacetiliranih do različnih stopenj. Sestavljen je pretežno iz 2-amino-2-deoksi-D-glukopiranoznih enot, povezanih z ß-1,4-vezjo. V preteklih tridesetih letih je doživel nesluten razvoj in se uspešno uveljavil na najrazličnejših področjih našega bivanja. Hitozan in njegovi derivati se že s pridom uporabljajo pri čiščenju voda, v farmaciji, medicini, kmetijstvu in prehrambni industriji ter ne nazadnje tudi v tekstilni industriji. Zaradi svojega naravnega izvora in dostopnosti ter kemične strukture, ugodne za nadaljnje modifikacije, pa je to biopolimer, ki nedvomno še vedno ogromno obeta.
Ključne besede: hitin, hitozan, biopolimeri, tekstilna vlakna, plemenitenje, medicinske tekstilije, medicina, farmacija, prehrana, ekologija, tekstilstvo
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 2404; Prenosov: 248
Celotno besedilo (569,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Disociacijsko-adsorpcijske značilnosti PA 6 vlaken z uporabo titracijskih metodLidija Fras Zemljič, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Volker Ribitsch, 2001, izvirni znanstveni članek Opis: Različni postopki obdelave orientiranih polimerov lahko povzročajo spremembe nadmolekulske strukture in tako spreminjajo njihovo morfologijo. S strukturnimi spremembami vlaken se spreminjajo tudi površinske lastnosti, ki so bistvenega pomena za njihov adsorpcijski značaj. Osredotočili smo se na raziskave disociacijsko-adsorpcijskih značilnosti strukturno modificiranih tekstilnih vlaken, ki smo jih opredelili s titracijskimi metodami. Uporaba različnih titracijskih metod za spremljanje disociacijsko-adsorpcijskih sposobnosti tekstilnih vlaken v polarnem mediju predstavlja novost na področju raziskav vlaken. Namen prispevka je ocenitev količine značilnih disociacijskih skupin na PA 6 vlaknih, strukturno modificiranih z različnimi postopki visokotemperaturne obdelave in z obdelavo v raztopini fenola, v primerjavi z ostalimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi vlaken (molekulska masa, pokazatelji nadmolekulske strukture vlaken, jodovo adsorpcijsko število ...). Na podlagi rezultatov smo želeli ugotoviti vpliv strukturnih modifikacij na disociacijsko-adsorpcijske značilnosti vlaken in posledično na njihovo reaktivnost. Spoznanja o številu in dostopnosti reaktivnih skupin vlaken vodijo k razjasnitvi reakcijskega mehanizma v procesih predobdelave, obdelave in ostalih proizvodnih procesih, hkrati pa lahko dajejo pomembne informacije o spremembah, ki se dogajajo pri degradaciji vlaken.
Ključne besede: orientirani polimeri, nadmolekulska struktura, morfologija vlaken, strukturno modificirana tekstilna vlakna, titracijske metode, reaktivne skupine, reakcijski mehanizem
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1508; Prenosov: 101
Celotno besedilo (603,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Priprava in karakterizacija elektroprevodnih tekstilnih nanosovDamijana Zlatolas, 2016, magistrsko delo Opis: Tekstilni materiali, naravni (celuloza) ali sintetični (polimerni materiali) so večinoma električno neprevodni in ne omogočajo prostega pretoka električnega naboja po svoji strukturi. Posledično to povzroča kopičenje elektrostatičnega naboja na površini tekstilnega materiala, ki nastaja zaradi trenja med neprevodnimi vlakni. Statična elektrika in tveganje elektrostatičnega preboja, predstavlja problem v tekstilnih procesih in končnih aplikacijah.
Cilj raziskovalne naloge je pripraviti električno prevodne sol-gel nanose na osnovi tetraetoksisilana (TEOS) in metiltrietoksisilana (Me-TREOS) a) s prevodnim tetratiafulvalenom (TTF) in b) dopirane s kovinskimi prahi: aluminij (Al), baker (Cu) in železo (Fe). S prevodnimi sol-gel nanosi se bodo modificirala naravna in sintetična tekstilna vlakna. Sol-gel nanose in modificirana vlakna bodo okarakterizirana (SEM mikroskopija, meritve električne prevodnosti in električne upornosti). Drugi del cilja raziskovalne naloge je pripraviti nanokompozite na osnovi poliamida (PA6), ki bo dopira s prevodnimi nanomateriali polianilina PANI, Ag/PANI, s prevodnim titanovim dioksidom (TiO2) in Mn acetatom ter s kombinacijami PANI, TiO2 in Mn acetat. Površinsko bodo obdelana sintetična vlakna s prevodnim nanomaterialom TiO2/Mn acetat. PA6 nanokompozite in prevodne nanomateriale materiale ter modificirana vlakna bodo okarakterizirana (FTIR, TEM, DSC, BET, meritve električne upornosti).
Ključne besede: sol-gel tehnologija, elektro prevodni nanosi, PA6 nanokompoziti, prevodni nanomateriali, tekstilna vlakna
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 2515; Prenosov: 149
Celotno besedilo (4,57 MB) |
8. Problematika odpadnih vod v proizvodnji sukancev in trakovPetra Furman, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali odpadne vode iz tekstilne industrije določenega podjetja.
Na osnovi 10-letnega izvajanja obratovalnega monitoringa odpadnih voda smo želeli ugotoviti, kateri ekološki parametri nihajo in ne ustrezajo zakonskim zahtevam za izpust v kanalizacijo. Osredotočili smo se na področje odpadnih voda po barvanju aramidnih vlaken, saj so ta v današnjem času postala zelo zanimiva na različnih področjih. Spekter uporabe aramidnih vlaken je zelo širok, raziskave kažejo na visoko rast uporabe in izdelavo aramidov v prihodnosti. Odpadnim vodam po barvanju aramidnih prej smo določili ekološke parametre (KPK, BPK5, TOC …) in raziskali postopek čiščenja odpadnih voda, s katerim delno ali v celoti odstranimo tekstilno pomožno sredstvo (benzil alkohol, carrier). Tekstilno pomožno sredstvo (benzil alkohol, carrier), ki se uporablja pri barvanju aramidnih prej, povzroča visoke vrednosti KPK, BPK5, TOC in druge ekološke parametre. Ekološki parametri, predvsem vrednost KPK in TOC, so tudi merilo za določitev ekološke takse. Čim višja je vrednost, tem večje je plačilo ekološke takse in predstavlja velik finančni strošek za podjetje.
Eksperimentalni del naloge smo razdelili na dva sklopa. V prvem smo določili ekološke parametre odpadnih voda po barvanju aramidnih prej v proizvodnji in laboratoriju. Pri laboratorijskem barvanju smo uporabili dve različni pomožni tekstilni sredstvi, benzil alkohol in carrier, kot možno zamenjavo, ter dve različni barvili. V drugem sklopu naloge smo čistili te odpadne vode z membransko filtracijo. Uporabili smo dve različni membrani in vode filtrirali pri enakem tlaku – 2 bara. Naredili smo ponovne meritve ekoloških parametrov in pobarvanim aramidnim prejam določili obstojnosti pri drgnjenju, pranju in na svetlobi ter izmerili barvne razlike, ki imajo pomemben vpliv pri sukancih za določenega kupca.
Rezultati raziskave so pokazali, da lahko odpadne vode po barvanju aramidnih prej čistimo z membransko filtracijo – ultrafiltracijo. Pri laboratorijskem in proizvodnem barvanju smo uspeli s ultrafiltracijo znižati ekološke parametre odpadnih voda za 30 %.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, aramidna vlakna, kationska barvila, barvna metrika, ekološki parametri, barvne obstojnosti, ultrafiltracija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 1373; Prenosov: 133
Celotno besedilo (4,74 MB) |
9. Naravno obnovljiva rastlinska tekstilna vlaknaPetra Gašparič, Zala Urisk, Andreja Križanec, Marko Munda, Silvo Hribernik, Manja Kurečič, Tatjana Kreže, Majda Sfiligoj-Smole, 2012, pregledni znanstveni članek Opis: Zaradi čedalje globlje ekološke ozaveščenosti in okoljevarstvenih zahtev obravnavamo v sodobnem času izdelavo, uporabo in odstranjevanje materialov veliko bolj kritično. Naravna celulozna vlakna so v tem pogledu izkazala svojo kakovost in popolnoma izpolnila vse ekološke kriterije. Naravna celulozna vlakna uporabljamo za tekstilne in tekstilnotehnične namene. To so vlakna iz ličja stebel, ki tvorijo vlaknate snopiče v notranjem ličju stebel dvokaličnic, in listna vlakna, ki tečejo po dolžini listov enokaličnic, ter semenska vlakna in vlakna iz plodov. Lan, konopljo, juto, ramijo, sisal ter kokos uporabljamo predvsem za tehnične namene. V zadnjem času pa izjemno narašča zanimanje za obnovljive surovinske vire tudi na področju vlaken. V ospredju so vlakna rastlinskega izvora. Pri iskanju novih surovinskih virov se proučujejo številne rastline, ki ne spadajo med tradicionalne vire vlaken, da bi iz njihovih stebel ali listov izolirali vlakna uporabnih lastnosti. Pri izolaciji vlaken pridobimo tehnična vlakna, kar pomeni, da so celulozna vlakna večcelične strukture, pri katerih so posamezne celice vezane v snopiče. Poleg konvencionalnih načinov izolacije vlaken se uporabljajo tudi številni sodobni postopki, kot so biotehnološki z uporabo encimov, itd. Način, kako vlakna izoliramo, vpliva na površinsko morfologijo vlaken. V prispevku so predstavljena nekatera vlakna, ki jih pridobivamo iz kmetijskih odpadkov, kot so slama žitaric, listi ananasa, sladkorni trs, hmeljeva stebla, kinoa, vlakna iz različnih trav itd.
Ključne besede: tekstilna vlakna, celulozna vlakna, lignocelulozna vlakna, rastlinska vlakna, naravno obnovljiva vlakna, netradicionalna vlakna
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2716; Prenosov: 189
Celotno besedilo (601,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
