1. Oblikovanje kolekcije slaviqAna Maria Varga, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je bil podrobno preučiti in predstaviti celoten postopek oblikovanja tekstilij in oblačil za blagovno znamko Slavic ter implementacijo celostne grafične podobe za novo blagovno znamko oblačil. To vključuje razvoj logotipa, izbiro ustrezne pisave, pripravo dizajnov za tiskanje in digitalne medije ter praktične korake za prenos teh dizajnov na različne tekstilne materiale. Poleg tega delo cilja na raziskavo in optimizacijo postopkov prototipiranja oblačil, izbiro visokokakovostnih materialov, oblikovanje in izdelavo etiket ter vzpostavitve učinkovite spletne prisotnosti preko spletne strani in družbenih omrežij. Ključen cilj je tudi primerjava različnih proizvajalcev, da se zagotovi najvišja možna kakovost končnih izdelkov in uspešna promocija blagovne znamke.
Ključne besede: Slaviq, oblikovanje kolekcije, oblikovanje motivov, tisk na tekstilije, oblikovanje grafične podobe
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (3,30 MB) |
2. Grafična zasnova in tisk prevodne matrice za izdelavo senzorskih tekstilijTaja Kerčmar, 2024, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela smo izdelali fleksibilno mišično opornico, osnovano na fleksibilni pletenini z visoko stopnjo raztezka, katera služi kot nosilni substrat za dva sistema prevodnih matric, ki skupaj tvorita senzorski sistem in prevodne povezave za prenos signalov do konektorjev. Najprej smo se lotili grafičnega oblikovanja vzorca prevodnih linij in senzorske matrice za mišično opornico zasnovano v okviru projekta Wibrant. Po oblikovanju vzorca smo se lotili testnega tiska ravnih črt na hidrofobni papir, kjer smo bolj podrobno spoznali delovanje inkjet tiskalnika in preverili vpliv števila slojev nanosa tiskarskega fluida na električno upornost, čemur je sledil testni tisk na pletenino. Pri tem smo določili parametre tiskanja. Sledila je izvedba tiska grafičnega prevodnega vzorca in senzorske matrice na pletenino. Po uspešno izvedenem tisku smo natisnjene linije in vzorce fiksirali in izmerili električno upornost. Izvedena je bila še mikroskopska analiza natisnjenih vzorcev in analiza pralnih obstojnosti tiska. Določeni optimalni pogoji tiskanja s komercialnim prevodnim fluidom zagotavljajo zadovoljivo stopnjo prevodnosti in predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj nosljivih tekstilnih senzorskih naprav.
Ključne besede: pametni tekstil, e-tesktil, prevodni materiali, inkjet tisk, prevodne paste, senzorske tekstilije, prevodnost
Objavljeno v DKUM: 19.07.2024; Ogledov: 245; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,39 MB) |
3. Funkcionalizacija tekstilij z izoliranimi gradniki jajčnih lupin in izdelava nanovlaken iz le - teh : magistrsko deloRosvita Pliberšek, 2024, magistrsko delo Opis: Glavna tema magistrske naloge je izolacija gradnikov jajčnih lupin kokoši in prepelice ter obdelava sintetičnih (poliester, PES) ter naravnih (bombaž) tekstilij z le-tem. Izbira teme je temeljila na pogledu na jajčne lupine kot odpadek in hkrati kot uporabno surovino, ki lahko izboljša lastnosti drugih surovin oz. materialov, pri tem pa lahko ustvarimo napredek na področju ognjevarnih, medicinskih ter UV-zaščitnih oblačil.
V nalogi smo preverjali izbrane funkcionalne lastnosti vodne raztopine jajčnih lupin, kot so: velikosti delcev in zeta potencial, pH vrednost, motnost, površinska napetost, stični kot, električna prevodnost in antioksidativnost; ter analizirali učinkovitost obdelave poliestrnih (PES) in bombažnih tkanin s pridobljenimi raztopinami, pri čemer smo uporabili napredne preparativne (hidrotermična razgradnja- hidroliza) in analitske metode (merjenje pH, spektroskopija).
Ugotovili smo, da je vzorec v obliki vodne raztopine pokazal dobre lastnosti na področju površinske lastnosti, prav tako je pokazalo dobre rezultate pri meritvah zeta potenciala ter pri merjenju električne prevodnosti. Pri obdelanih PES in bombažnih vzorcih s to raztopino jajčnih lupin, pa lahko poudarim, da so bili vidni rezultati na področju ognjevarnosti, protimikrobnosti in UZF. Rezultati sicer niso bili izraziti, ampak bili opazni in so mejili v dobro smer.
Ključne besede: jajčne lupine, hidroliza, funkcionalizacija, izolirani gradniki, PES in bombažne tekstilije, ognjevarnost, medicinske tekstilije, UV zaščita
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 334; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,18 MB) |
4. Funkcionalizacija tekstilij z uporabo biopolimerov iz odpadnih mas : diplomsko deloVanessa Wendy Bračko, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je usmerjeno v dokazovanje multifunkcionalnosti tekstilij, na katere so bile nanešene 4 apretirne raztopine, ekstrahirane iz odpadne biomase perutninskega perja in volne (ki vsebujeta biopolimer keratin) s pomočjo zelene hidrotermalne razgradnje. Polovica vzorcev je bila dodatno dializirana skozi dializno membrano. Najprej so bili določeni kemijski parametri in lastnosti ekstrahiranih raztopin (dializirana in nedializirana raztopina iz perja, dializirana in nedializirana raztopina iz volne), s poudarkom na sledenju biopolimeru keratinu. Po nanosu raztopin na poliestrsko tekstilijo, kot referenčno tekstilijo, je bila dokazana prisotnost teh raztopin na površini tkanine. Prav tako so bile analizirane nove multifunkcionalne lastnosti tekstilij. Najopaznejši doprinos k lastnostim se kaže v izjemnem antioksidativnem delovanju, ognjevarnosti, UV zaščiti in hidrofilnosti novih multifunkcionalnih tekstilij.
Ključne besede: keratin, biopolimer, perutninsko perje, volna, hidrotermalna razgradnja, multifunkcionalnost, tekstilije
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,82 MB) |
5. Funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije : diplomsko deloRosvita Pliberšek, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bila glavna tema - funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije. Naravne učinkovine - razne rastline, zelišča, so že od nekdaj del medicine in zdravljenja in se uporabljajo tudi danes. Pravzaprav se uporabljajo vedno pogosteje, saj je bilo dokazano, da jih odlikujejo razne dobre lastnosti, kot so protimikrobnost, antioksidativnost itd., ki pripomorejo k zdravljenju ran ali drugim boleznim ter bolezenskim stanjem. Zato sem v tej diplomski nalogi izbrala nam znane naravne učinkovine, katerih lastnosti so več ali manj že raziskane. Med najbolj raziskano naravno učinkovino seveda spada hitozan, ki ga pridelujemo iz hitina, ter olje CBD in kapsule CBD oziroma glavna učinkovina le-tega, kanabinoid. Ostale uporabljene rastline, iz katerih pridobivamo naravno učinkovino v obliki olja ali ekstrakta, pa so še bile rožmarin, šentjanževka, timijan in ognjič. Te naravne učinkovine sem med seboj primerjala, glede na preizkušene metode za protimikrobnost in antioksidativnost. S pomočjo gravimetrične metode pa sem dokazovala samo funkcionalizacijo izbranih celuloznih vzorcev, in sicer koliko apreture se je nasploh navzelo ter kako je to vplivalo na naslednje pridobljene rezultate.
Ključne besede: naravne učinkovine, agensi, medicinske tekstilije, funkcionalizacija, vlakna, celuloza, celulozna vlakna, hitozanovi nanodelci, ekstrakt, olje
Objavljeno v DKUM: 18.09.2020; Ogledov: 1208; Prenosov: 117
Celotno besedilo (602,28 KB) |
6. Razvoj naprednih medicinskih tekstilij z uporabo izbranih polifenolov in polisaharidovGabrijela Petek, 2018, magistrsko delo Opis: Trend razvoja medicinskih tekstilnih materialov za zdravljenje in celjenje ran, temelji na uporabi materialov, ki so pripravljeni na osnovi naravnih učinkovin z bioaktivnimi lastnostmi. Tradicionalno oskrbo ran je zamenjala uporaba sodobnih oblog, med katerimi je v zadnjem času zlasti privlačna priprava nanovlaknastih materialov. V magistrski nalogi smo se osredotočili na pripravo naprednih medicinskih tekstilij na osnovi hitozana, ki smo jih izdelali s postopkom elektropredenja. Tako izdelane tekstilije so zaradi velike gostote por, velikega razmerja med specifično površino in volumnom, visoke prepustnosti ter majhnega premera vlaken, primerna za sproščanje učinkovin. V našem primeru smo uporabili učinkovini katehin in resveratrol, ki s svojim antioksidativnim značajem ugodno vplivata na celjenje ran. Tekoče formulacije smo pripravili po postopku ionotropnega geliranja, ter tako izbrano učinkovino ujeli v hitozanske nanodelce. Karakterizacija pripravljenih disperzij hitozanskih nanodelcev z ujetimi polifenoli je potekala na podlagi določevanja velikosti delcev (DLS) ter vrednotenja antioksidativne in protimikrobne učinkovitosti. Iz pripravljenih tekočih formulacij smo s postopkom elektropredenja pripravili kompozitne vzorce medicinskih tekstilij, pri čemer je bilo potrebno postopek elektropredenja optimizirati s strani predilne raztopine ter parametrov predenja. Z uporabo Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), vrstične elektronske spektroskopije (SEM) in rentgenske fotoelektronske spektroskopije (XPS) smo pripravljene materiale okarakterizirali z fizikalno-kemijskega vidika ter ovrednotili učinek antioksidativnosti in protimikrobnosti. Na koncu smo izvedli analizo in vitro sproščanja učinkovin. Dokazali smo, da so tako pripravljeni kompozitni materiali multifunkcionalni z vidika bioaktivnosti, saj izkazujejo protimikrobne in antioksidativne lastnosti. Hkrati omogočajo tudi kontrolirano sproščanje učinkovin, s čimer izkazujejo potencial za uporabo v medicinskih aplikacijah, predvsem na področju zdravljenja in celjenja ran.
Ključne besede: medicinske tekstilije, hitozan, katehin, resveratrol, elektropredenje, nanovlakna, DLS, FTIR, SEM, XPS, antioksidativnost, protimikrobno testiranje, in vitro sproščanje
Objavljeno v DKUM: 05.07.2018; Ogledov: 1542; Prenosov: 177
Celotno besedilo (5,49 MB) |
7. Vrednotenje toplotnih lastnosti tekstilij in njihovih kombinacijDamjana Celcar, Jelka Geršak, Harriet Meinander, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je predstavljeno vrednotenje toplotnih lastnosti ploskih tekstilij in njihovih kombinacij, namenjenih za poslovna oblačila, ki je potekalo v dveh delih. V prvem delu so bile raziskane toplotne lastnosti ploskih tekstilij ovrednotene na različnih merilnih napravah, ki omogočajo merjenje prehoda toplote in/ali prehoda vodne pare skozi plosko tekstilijo, in sicer s pomočjo toplotne plošče ter merilnih naprav Thermo Labo II in Permetest. V tem delu raziskave so bile raziskane povezave med lastnostmi ploskih tekstilij oziroma odvisnosti med posameznimi parametri toplotnih lastnosti analiziranih ploskih tekstilij, izmerjenimi na različnih merilnih napravah ter odvisnosti med toplotnimi lastnostmi in debelino tekstilije. V drugem delu raziskave so bile raziskane toplotne lastnosti kombinacij posameznih ploskih tekstilij in sicer s pomočjo toplotnega cilindra s simulacijo znojenja, ki omogoča merjenje prehoda toplote in prehoda vodne pare skozi tekstilije ali kombinacijo tekstilij. Za ta namen je bil raziskan vpliv klimatskih razmer in stopnje znojenja na toplo-tne lastnosti posameznih kombinacij ploskih tekstilij. Raziskava je pokazala, da med parametri toplotnega upora, izmerjenega s toplotno ploščo, ter merilnima napravama Permetest in Thermo Labo II, obstajajo statistično pomembne korelacije, in da med toplotnim uporom, določenim iz kvocienta debeline in toplotne prevodnosti, dobljene z merilno napravo Thermo Labo II ter toplotnim uporom, dobljenim s toplotno ploščo in z merilno napravo Permetest prav tako obstaja korelacija. Potrjeno je, da se z naraščajočo debelino materiala vrednosti toplotnega upora in upora proti prehodu vodne pare ploskih tekstilij povečujejo. Hkrati je bilo ugotovljeno, da različne klimatske razmere in stopnje znojenja vplivajo na toplotne lastnosti kombinacij ploskih tekstilij. Ugotovljeno je bilo, da so toplotne lastnosti, tj. suhi in evaporativni toplotni tok ter sposobnost prehoda vodne pare odvisne od klimatskih razmer oziroma temperaturnega gradienta med površino cilindra in temperaturo zraka, in da se z različno stopnjo znojenja, vrednosti evaporativnega toplotnega toka, korigiranega toplotnega upora in sposobnosti prehoda vodne pare spremenijo.
Ključne besede: ploske tekstilije, toplotne lastnosti, toplotno udobje, toplotna plošča, Thermo Labo II, Permetest, toplotni cilinder s simulacijo znojenja
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 1552; Prenosov: 162
Celotno besedilo (544,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Sanitarno-mikrobiološke preiskave bolnišničnih tekstilij, negovanih v pralnicahSabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Avrelija Cencič, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: V pralnicah se ne moremo izogniti obstoju mikroorganizmov v nečistem delu, saj zaradi izvora tekstilij vstopi v postopek pranja veliko število mikroorganizmov zelo različnega izvora, od fekalnih mikroorganizmov iz posteljnine do okuženih tekstilij iz različnih oddelkov bolnišnic, ki lahko vsebujejo različne vrste patogenih bakterij, gliv in virusov. Ker so uporabniki bolnišničnih tekstilij običajno bolniki s šibkim imunskim sistemom, jih moramo zaščititi pred okužbami iz slabo opranih tekstilij, zato oprane bolnišnične tekstilij ne smejo vsebovati povzročiteljev bolezni. Čeprav je v prvi vrsti pomembno, da ima postopek pranja razkuževalni učinek, je zelo pomembno tudi, da pri nadaljnji obdelavi opranih tekstilij (sortiranje, likanje, zlaganje, pakiranje) ne pride do rekontaminacije opranih tekstilij zaradi neustrezne higiene v čistem delu pralnice. V raziskavi smo v petih pralnicah bolnišničnih tekstilij izvedli sanitarno-mikrobiološko preiskavo opranih tekstilij na različnih kritičnih kontrolnih točkah v čistem delu pralnice in rezultate primerjali s tolerančnimi vrednostmi za bolnišnične tekstilije, ki jih je izdal RAL, nemški inštitut za zagotavljanje kakovosti in izdajanje certifikatov, in temeljijo na predpisih Robert-Koch inštituta. Iz rezultatov je razvidno, da je doseganje primerne stopnje higiene tekstilij v prvi vrsti odvisno od razkuževalnega učinka postopka pranja, kakor tudi od rednih ukrepov čiščenja in razkuževanja vseh površin, prostorov, tehnične opreme itd., ki pridejo v stik z opranimi tekstilijami in rednega izobraževanja osebja o pravilni higieni rok pri vzdrževanju higiene v pralnici.
Ključne besede: tekstilije, zagotavljanje higiene, pralnice, razkuževanje
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1077; Prenosov: 127
Celotno besedilo (492,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Samočistilne tekstilije na osnovi nanonanosov s $TiO_2$Nika Veronovski, Majda Sfiligoj-Smole, Tatjana Kreže, Aleksandra Lobnik, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je opisan postopek priprave samočistilnih poliestrnih (PES) tekstilij s fotokatalitičnimi $TiO_2$ nanonanosi. Samočistilno površino smo pripravili s sol-gel procesom in proučili vpliv pogojev postopka na oblikovanje nanonanosov na vlaknih. Pri postopku polikondenzacije nanodelcev $TiO_2$, smo uporabili kisli in bazični katalizator. Pri toplotni obdelavi nanodelcev na poliestrnem substratu se je tvorila polimorfna kristalna $TiO_2$ struktura anataz, ki ima širšo optično vrzel v frekvenčnem pasu kot kristalna oblika rutil. Obdelane tekstilije smo analizirali, da bi določili vpliv postopka obdelave na njihove uporabne lastnosti. Raziskava je potrdila, da s sol-gel postopkom oblikujemo nanonanose s samočistilno sposobnostjo, vendar pa imajo boljše fotokatalitične sposobnosti $TiO_2$ nanosi, pridobljeni iz kislega sola. Postopek obdelave poliestrnih pletiv s $TiO_2$ nanonanosi ni pomembno vplival na mehanske lastnosti PES pletenin.
Ključne besede: tekstilije, modifikacija tekstilnih vlaken, samočistilne lastnosti, celuloza, titanijev dioksid, rutil, nanodelci, sol-gel metoda, fotodegradacija, fotokataliza
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1718; Prenosov: 117
Celotno besedilo (467,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Primerjava primarnih učinkov pranja pri uporabi različnih postopkov pranja bolnišničnih tekstilijSabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Tanja Pušić, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: S primarnimi učinki pranja tekstilij ugotavljamo čistilno moč pranja oz. sposobnost odstranjevanja madežev po enem ciklu pranja. Primarne in sekundarne učinke pranja (mehanske in fizikalno-kemijske modifikacije površine vlaken) uporabljamo za ugotavljanje kakovosti postopka pranja, vendar le kot pogoj za higieno bolnišničnih tekstilij. Osnovni namen pranja bolnišničnih tekstilij je vrnitev umazanih, okuženih tekstilij v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah za nadaljnjo uporabo. Izbrali smo pet najpogosteje uporabljenih programov pranja bolnišničnih tekstilij (programi pranja pižam, tekstilij s sumom okuženosti, brisač, operacijskih tekstilij in tetrapodlog) in ugotavljali primarne učinke pranja z EMPA-tkanino, artikel 103 z osmimi standardnimi madeži (beljen bombaž, saje/olje, kri, kakav, kri/mleko/saje, žveplovo barvilo, surov bombaž, rdeče vino). Ugotovili smo, da je kakovost pranja primerna v vseh preverjenih postopkih pranja.
Ključne besede: tekstilije, bolnišnične tekstilije, pranje, učinki primarnega pranja, parametri kakovosti
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1120; Prenosov: 165
Celotno besedilo (716,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
