| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SLOVSTVENA FOLKLORA MED TERENOM IN KABINETOM V JAKOBSKEM DOLU
Franja Senčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovstvena folklora, umetnost govorjenega jezika, ima na Slovenskem dolgo tradicijo zbiranja in zapisovanja, toda kljub temu, se še vedno med ljudmi, predvsem na podeželju, pripovedujejo pripovedi, ki še niso bile zapisane. Namen diplomskega dela je bil strokovno zbrati ter pregledati folklorne pripovedi, ki se še pripovedujejo v vasi Jakobski Dol. Organizirana ter posneta so bila folklorna srečanja, družabni dogodki, na katerih so informatorji pripovedovali folklorne pripovedi. Zbrano gradivo se je po načelih sodobne slovstvene folkloristike preneslo na papir. Zapisanim folklornim dogodkom, posnetim na terenu, so se dodali opis konteksta ali ravnine okolja in okoliščin pripovedovanja, ter teksture ali ravnine načina izvajanja pripovedi. Določile so se vloge poslušalcev, ki so soustvarjali folklorna srečanja. Zbrano gradivo se je žanrsko razvrstilo in izkazalo se je, da so pripovedovalci pripovedovali tako pravljice kot povedke. Med pripovedovalci sta izstopala dva, ki sta povedala največ pripovedi ter jih tudi doživeto in ustvarjalno podajala poslušalcem. Slog njunih pripovedi je analiziran na dveh ravninah, in sicer na ravnini teksture ter s pomočjo literarne stilistike na ravnini stila.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorno srečanje, tekst, tekstura, kontekst, stilistika.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 1932; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
SLOVSTVENA FOLKLORA (IZ LAŠKEGA Z OKOLICO) PRI POUKU SLOVENŠČINE V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Polona Čmer, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Slovstvena folklora (iz Laškega z okolico) pri pouku slovenščine v 8. razredu osnovne šole je nastala na osnovi zbranega, zapisanega, urejenega skladno z žanrskim sistemom dr. Marije Stanonik ter motivno analiziranega gradiva v Laškem z okolico. Zbrano gradivo je razporejeno na tisto, ki je po značilnostih uvrščeno med slovstveno folkloro, in gradivo, ob katerem govorimo o literarjenju. Obravnavano je z vidika teksture in konteksta. Z diplomsko nalogo je predstavljeno, da z zbiranjem folklornega gradiva na lokalni ravni ohranjamo bogastvo slovenske slovstvene dediščine, ki pomaga krepiti zavest o narodni pripadnosti. Občutek za ohranjanje in prenašanje slovstvene folklore je potrebno privzgojiti tudi pri naših učencih. Pridobljene izkušnje s tega področja lahko v obliki projektnega dela praktično uporabimo v razredu in tako krepimo ter spodbujamo naklonjenost do lastnega naroda, jezika, zgodovine in kulturne dediščine. Na koncu so podane korelacijske možnosti za spoznavanje slovstvene folklore v osnovni šoli in priporočila za druge oblike projektnega dela, kot je delo z nadarjenimi učenci.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost; slovstvena folklora; folklorni žanri; tekst, tekstura, kontekst; literarjenje; narodna pripadnost
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 2989; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (10,96 MB)

3.
SLOVSTVENA FOLKLORA V SLOVENSKEM PORABJU GLEDE NA USTVARJALNO DELO VERE GAŠPAR
Leon Banko, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo zbirateljice Vere Gašpar ter prek tega bogastvo slovstvene folklore v Porabju in porabskega narečja. Slovstvena folklora v Porabju še vedno živi. Tesno je povezana z načinom življenja in razmišljanja tamkajšnjih ljudi včeraj in danes. Dokaz za to je ravno ustvarjalno delo Vere Gašpar, ki je tematsko, sporočilno in žanrsko zelo raznovrstno. Zbral sem 215 folklornih besedil, med katerimi prevladujejo povedke, predvsem šaljive, veliko je folklornih obrazcev, nekaj pa je tudi pravljic, anekdot in folklornih pesmi. Zbirko sestavljajo besedila, prepisana iz njenih štirih zvezkov, in pripovedovana besedila, posneta na terenu. Gradivo je razvrščeno po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Opisane so vse tri ravnine slovstvene folklore Vere Gašpar — tekst, tekstura in kontekst. Ugotovljene so bile tudi geografske, časovne in literarnoteoretične vzporednice z zbranimi folklornimi besedili drugih geografskih območij, časovnih obdobij in drugih zbiralcev. O geografskih vzporednicah lahko govorimo v smislu podobnosti velikega števila folklornih besedil iz Porabja s folklornimi besedili iz vseh ostalih delov Prekmurja — Ravenskega, Dolinskega in Goričkega. Časovne vzporednice so bile ugotovljene v primerjavi obrednega besedila, vezanega na šego vabljenja na poroko, z enakim, a okrog 150 let starejšim besedilom iz Porabja. S primerjavo slovstvene folklore Vere Gašpar s slovstveno folkloro največjega porabskega zbiralca Karla Krajczarja so bile ugotovljene tudi literarnoteoretične podobnosti. Značilnosti zelo »pisanega« porabskega narečja so predstavljene z jezikovno analizo zbranega gradiva. Ta prinaša vse posebnosti porabskega narečja in gornjeseniškega govora ter podobnosti in razlike le-tega s slovenskim knjižnim jezikom.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorni dogodek, motivika, tekst, tekstura, kontekst, porabsko narečje, šege.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2459; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

4.
SLOVSTVENA FOLKLORA IN LITERARJENJE V MLINŠKOVEM BERILU
Aleksandra Alihodžić, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti ustvarjalno delo zbiratelja Frana Mlinška in preko njega bogastvo slovstvene folklore v Šaleški dolini in okolici. Slovstvena folklora je v Šaleški dolini in okolici bogata, a je žal premalo obravnavana in predstavljena širšemu krogu ljudi. Iz Mlinškovega berila sem izbrala folklorna besedila in besedila, ki jih lahko uvrstimo med literarjenje, saj sta avtorja berila, Ivo Stropnik in Jože Hudales, objavila tudi besedila, ki ne sodijo v slovstveno folkloro. Vsa besedila v Mlinškovem berilu so v rokopisni izdaji shranjena v Muzeju Velenje. Izbrana folklorna besedila Frana Mlinška so tematsko, žanrsko in sporočilno zelo raznovrstna. Med njimi najdemo povedke, šaljive, bajčne, legendne, zgodovinske in razlagalne, pravljice, čudežne in živalske, folklorne pesmi, med katerimi ni pripovedih, prevladujejo lirske. Veliko je folklornih obrazcev, od vraž, pregovorov, zagovorov, molitev in otroških folklornih obrazcev. Folklorna besedila so v diplomski nalogi razvrščena po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Med zbranimi besedili so tudi takšna, ki jih ne moremo uvrstiti niti v slovstveno folkloro niti med literaturo, zato sem se v diplomski nalogi posvetila tudi literarjenju. Ta del diplomske naloge predstavljajo anekdote, šege in avtorske pesmi nekaterih avtorjev s področja Šaleške doline. Pri obravnavi tega poglavja sem uporabila temeljna načela literarjenja Marije Stanonik v Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi (2011). Predstavljene pa so v diplomski nalogi tudi vse tri ravnine slovstvene folklore, in sicer tekst, tekstura in kontekst.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorni dogodek, tekst, tekstura, kontekst, šege, anekdote, literarjenje.
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1398; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

5.
Vodenje klimatske naprave z vgrajenim rekuperatorjem
Kristijan Medved, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja rekonstrukcijo in avtomatizacijo klimatske naprave. V začetnem delu so predstavljeni osnovni gradniki sistema in uporabljena programska oprema. Sledi izdelava krmilnih načrtov s pomočjo programa E-plan. V nadaljevanju je predstavljen sistem vodenja, v katerem smo izdelali programe za različne sklope naprave in vizualizacijo celotnega procesa. Poseben poudarek je na regulaciji temperature. V nadaljnjih poglavjih je opisan zagon klimatske naprave in odprava težav, na katere smo naleteli. Ob koncu je podrobneje opisano nastavljanje parametrov regulatorjev in končni rezultati. Z diplomskim delom smo dokazali, da lahko s pravilnim in dobro nastavljenim sistemom vodenja učinkovito reguliramo temperaturo v prostoru.
Ključne besede: klimatska naprava, kaskadna regulacija temperature, strukturni tekst, Codesys, E-plan
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 408; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

6.
7.
Odnos med podobo in tekstom v postmodernistični slikanici
Melanie Habjanič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se bom ukvarjala z odnosom podobe in teksta skozi t. i. postmodernistično slikanico. Kot tehnično izhodišče bom ob umetniških delih Miriam Elia in Davida Shrigleyja analizirala njune pristope upodabljanja interakcije med besedilom in ilustracijo. V praktičnem delu naloge bom skozi ilustracijo raziskovala in razvijala odnos med verbalnim in vizualnim.
Ključne besede: podoba in tekst, postmodernistična slikanica, ilustracija, Miriam Elia, David Shrigley
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 99; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici