Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Medsebojna povezanost nekaterih dejavnikov bralnih zmožnosti : magistrsko delo
Silvija Sambt, 2021, magistrsko delo

Opis: Z razvojem družbe in njenih zahtev se je spremenilo tudi samo pojmovanje pismenosti in dolžina opismenjevanja, ki je postalo vseživljenjski proces. Pismenost je sposobnost, ki vključuje številne spretnosti in sposobnosti branja in pisanja (v širšem smislu tudi računanja), temeljni element vseh pismenosti pa je bralna pismenost, zato sodi razvoj bralnih zmožnosti med temeljne kompetence vsakega izobraževalnega sistema. V teoretične delu zaključnega dela je tako opredeljen sam pojem pismenosti, dejavniki pismenosti in njihov razvoj v različnih starostnih obdobjih. Posebej pa so opisani štirje dejavniki bralnih zmožnosti: fonološko zavedanje, tekočnost branja, motivacija za branje in razumevanje prebranega. Opisana je tudi njihova medsebojna odvisnost, kot so jo pokazale že opravljene raziskave. Ker gre za dejavnike, ki so lahko dober prediktor morebitnih težav branja in pisanja pri učencih, hkrati pa je z njihovim načrtnim razvijanjem v sistemu opismenjevanja mogoče vplivati na zmanjšanje teh težav, je v teoretičnem delu predstavljen tudi sistem opismenjevanja z ozirom na razvoj omenjenih dejavnikov in težave branja in pisanja, ki se lahko pojavljajo. Posebej je opozorjeno na disleksijo in njeno povezavo z razvojem fonološkega zavedanja. V empiričnem delu pa je bil cilj preveriti povezanost posameznih dejavnikov skozi prvo triletje, v katerem je poudarek na razvijanju tehnike branja v povezavi z bralnim razumevanjem. Zanimalo nas je tudi, kako se skozi leta posamezni dejavniki spreminjajo in ali med posameznimi generacijami učencev obstajajo razlike v razvitosti posameznih dejavnikov (predvsem fonološkega zavedanja in motivacije za branje) že ob samem vstopu v šolo.
Ključne besede: dejavniki bralne zmožnosti, fonološko zavedanje, tekočnost branja, motivacija za branje, bralno razumevanje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 668; Prenosov: 233
Celotno besedilo (3,25 MB)

Ugotavljanje tekočnosti branja učencev pri glasnem branju neumetnostnega besedila
Saša Klar Zadravec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti tekočnost branja učencev tretjega razreda pri glasnem branju neumetnostnega besedila in spodbude učiteljev 1. in 3. VIO pri glasnem branju učencev glede natančnosti, ritma, izraznosti in hitrosti. V teoretičnem delu so predstavljene tri komunikacijske dejavnosti, ki pomembno vplivajo na razvoj bralnih spretnosti in s tem tudi na tekočnost branja: poslušanje, govorjenje in branje. Opisan je otrokov govorni razvoj in dejavniki, ki vplivajo nanj, kot so genetski dejavnik, spol, družina, izobrazba staršev in vrtec. Predstavljeni so tudi dejavniki, ki pomembno vplivajo na proces začetnega opismenjevanja in s tem na bralno sposobnost. Na področju tekočnosti branja so predstavljeni kriterij in strategije za razvijanje tekočnosti branja po Sonji Pečjak (2012). Opisani so dejavniki, ki vplivajo na otrokovo besedišče, kot sta družina in izobrazba staršev, saj je bilo veliko otrok iz raziskave priseljencev. Omenjena je tudi problematika vključevanja učencev tujcev oziroma priseljencev v šolski proces. V empiričnem delu je predstavljen preizkus glasnega branja učencev 3. razreda pri branju neumetnostnega besedila, pri čemer so bili predmet opazovanja čas branja, ritem, izraznost in število napak. Po glasnem branju so učenci odgovarjali na vprašanja nižje in višje ravni, ki so zahtevala prepoznavanje podatkov iz besedila in sklepanje na podlagi predznanja. Za namen analize in interpretacije rezultatov sta bili oblikovani dve skupini: S1, v kateri je bilo več učencev tujcev in S2, v kateri je bilo manj učencev tujcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so med učenci omenjenih dveh skupin razlike v času glasnega branja, v ritmu in izraznosti branja, v storjenem številu napak pri glasnem branju in razumevanju vprašanj nižje in višje strani. Na koncu sledita še analiza in interpretacija ankete, ki je bila izvedena med učitelji prvega in tretjega VIO o uporabi strategij in kriterijev tekočnosti branja pri pouku ter o upoštevanju didaktičnih priporočil za področje branja v skladu z Učnim načrtom za slovenščino. Anketi sta bili izvedeni z namenom ugotoviti, ali učitelji obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij v enaki meri vključujejo strategije in dejavnosti za razvoj tekočnosti branja pri pouku in njihovo mnenje tudi mnenje o tem, ali menijo, da se je bralna pismenost v primerjavi s preteklimi leti poslabšala ali izboljšala.
Ključne besede: poslušanje, govorjenje, branje, tekočnost branja, glasno branje, neumetnostno besedilo, učenci tujci
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1115; Prenosov: 166
Celotno besedilo (4,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh