| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj in optimizacija HPLC metode za določanje antimikrobnih substanc v suhem ekstraktu limone
Klara Žvab, 2021, magistrsko delo

Opis: Hesperidin, eriocitrin, rutin ter kavna in klorogena kislina so antimikrobne snovi, ki jih najdemo v limoni in njenem suhem ekstraktu. Zaradi njihovih pozitivnih učinkov, predvsem na zdravje ljudi, se vse bolj pogosto uporabljajo v raznih prehrambenih dodatkih. V magistrskem delu smo razvili in optimizirali HPLC metodo, s katero identificiramo in kvantificiramo te antimikrobne snovi v suhem ekstraktu limone. Za ločevanje spojin smo uporabili gradientno elucijo, kjer smo 0,4 % ocetni kislini postopoma dodajali vse več organske faze (metanola) pri pretoku 0,8 ml/min. Komponente v ekstraktu smo identificirali s primerjavo UV spektrov in retenzijskih časov referenčnih substanc, vsebnost komponent pa smo določili na podlagi umeritvene krivulje. Pokazali smo linearnost metode za določevanje klorogene kisline, eriocitrina in hesperidina v območju 2,5–300 g/ml, kavne kisline v območju 1,0–300 g/ml in rutina v koncentracijskem območju 5,0–300 g/ml. Določili smo mejo zaznave (LOD), ki za vse komponente znaša 1,0 g/ml ter mejo določljivosti (LOQ), ki je 2,5 g/ml za hesperidin, eriocitrin in klorogeno kislino, 1,0 g/ml za kavno kislino ter 5,0 g/ml za rutin. Rezultati kažejo, da je metoda natančna za določevanje vseh komponent, medtem ko je točna za določevanje hesperidina in kavne kisline. Z optimizirano metodo smo določili vsebnost posameznih antimikrobnih komponent v različnih vzorcih ekstrakta limone. Vse komponente smo zaznali v liofiliziranem suhem ekstraktu limone, v katerem sta prevladovala hesperidin (7,09 mg/g ekstrakta) in eriocitrin (3,81 mg/g ekstrakta). Visoke vsebnosti hesperidina smo zaznali tudi v liofiliziranem ekstraktu limete, kjer je ta vrednost znašala 9,74 mg/g ekstrakta. Ostale komponente so bile v teh in ostalih vzorcih zaznane v manjših količinah, nekje od 0,15 do 2,5 mg komponente/g ekstrakta.
Ključne besede: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), validacija, hesperidin, eriocitrin, rutin, kavna kislina, klorogena kislina
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (5,31 MB)

2.
RAZVOJ HPLC ANALIZNE METODE ZA DOLOČANJE SPROŠČANJA ZDRAVILNIH UČINKOVIN IZ MEDICINSKIH OBLOG OB SOČASNEM UPOŠTEVANJU EROZIJE NOSILNEGA MATERIALA
Natalija Virant, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil razviti in validirati HPLC analizno metodo za določanje sproščanja benzokaina iz nanovlaken. V ta namen smo pripravili elektropredena nanovlakna z benzokainom in optimizirali postopek elektropredenja iz celuloznega acetata (CA). Pri tem smo preučevali vpliv procesnih parametrov in parametrov predilne raztopine na potek elektropredenja. Dobljena nanovlakna smo okarakterizirali s SEM in FTIR analizo, določili smo tudi stopnjo nabrekanja in stični kot. Koncentracije benzokaina smo določali z uporabo kolone Supelcosil LC-18 (20 cm x 4,6 cm, 3µm) in UV-VIS detektorja pri valovni dolžini 285 nm. Kot optimalno mobilno fazo smo izbrali acetonitril:voda (60:40) pri pretoku 0,8 ml/min. Pri teh pogojih se je benzokain eluiral pri 4,26 min. Določili smo, da je razvita metoda natančna, točna in linearna v območju med 5 in 50 mg/l. Meja zaznavnosti (LOD) znaša 1,08 mg/l, meja določljivosti (LOQ) pa 3,27 mg/l. Gladka nanovlakna, s premerom med 400 in 900 nm, smo izpredli iz 17 ut. % CA v 85 % ocetni kislini. Optimalni procesni parametri elektropredenja so: napetost 75 kV in razdalja med elektrodama 160 mm. Optimalni predilni raztopini smo dodali 5 % benzokaina (glede na maso CA) in ta dodatek ni vplival na postopek elektropredenja.
Ključne besede: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), validacija, elektropredenje, benzokain, kinetika sproščanja
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 2489; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

3.
ANALIZNE METODE ZA DOLOČANJE POLICIKLIČNIH AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV IN NJIHOV VPLIV NA OKOLJE
Urška Červek, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstavitev različnih analiznih metod za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v različnih matricah. V okviru diplomske naloge smo želeli tudi ugotoviti, kakšen vpliv imajo organska onesnaževala okolja, v našem primeru policiklični aromatski ogljikovodiki, na človeka in okolje v katerem živimo. Za določitev policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo uporabili metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti, s fluorescenčnim (FLD) detektorjem in detektorjem na niz fotodiod (DAD). Postopek priprave vzorca je bil ekstrakcija tekoče - tekoče in trdno - tekoče. Rezultate vsebnosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo statistično ovrednotili z ozirom na zahteve validacijskega postopka. Rezultati analiz so pokazali, da so analizne metode uporabne za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v vodah (med 2 ng/mL in 20 ng/mL), v kompostih in blatu (med 5 ng/mL in 30 ng/mL) ter v emisijah (med 1 µg/mL in 5 µg/mL). Dodatno smo ustreznost metod potrdili z izkoristki in medlaboratorijskimi primerjalnimi testi, saj so le-ti ponovljivi in znotraj predpisanih kriterijev.
Ključne besede: policiklični aromatski ogljikovodiki, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, FLD in DAD detektor, onesnaževala, okolje
Objavljeno: 27.02.2014; Ogledov: 1598; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

4.
5.
6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici