1. Modeliranje toka krvi skozi žilno opornico z uporabo večfaznega modela zvezne tekočineJaka Bezjak, 2023, magistrsko delo Opis: V tem delu je predstavljen pristop modeliranja toka krvi kot enofazni in večfazni sistem, skozi žilno opornico na poenostavljeni geometriji. Predstavljene so bile dosedanje ugotovitve na področju računske dinamike tekočin krvi, vodilne enačbe v posameznem pristopu ter trije pristopi večfaznega sistema. Za večfazni pristop je bil izbran pristop Euler-Euler. V enofaznem sistemu je kri obravnavana kot Newtonska ter nenewtonska tekočina, medtem ko je v večfaznem sistemu obravnavana kot štiri fazna zmes. Izvedene so bile tri simulacije ustaljenih razmer ter ena časovno odvisna simulacija na enofaznem nenewtonskem modelu. Za izvedbo simulacij je bil uporabljen programski paket ANSYS Fluent 2023 r1. Rezultati so bili analizirani v programu CFD Post, kjer smo opazovali vpliv žilne opornice na strižno napetost. Opazili smo področja manjše strižne napetosti med opornicami ter razlike med notranjo in zunanjo stranjo žile. Dobljene rezultate smo primerjali z referenčnim člankom. Enofazni modeli so bili skladni s člankom, pri čemer je bil nenewtonski model malenkost boljši, medtem ko so rezultati večfaznega modela bistveno odstopali. Iz tega smo sklepali, da je za potrebe analiziranje žilne opornice pristop enofazne tekočine primernejši, medtem ko je prednost večfaznega modela v možnosti vpogleda porazdelitev posameznih faz oziroma krvnih delcev. Na koncu smo tudi našteli omejitve večfaznega pristopa in raziskali možnosti za izboljšavo.
Ključne besede: Tok krvi, opornica, nenewtonska tekočina, večfazni sistem, numerična simulacija, strižna napetost.
Objavljeno v DKUM: 04.01.2024; Ogledov: 339; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (4,61 MB) |
2. Avtomatizacija prečrpavanja in skladiščenja umetne smole Melapret : magistrsko deloMarko Šnajder, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo bo obravnavalo avtomatizacijo procesa skladiščenja in prečrpavanja tekočine Melapret. V sklopu magistrskega dela bo opisano delovanje celotnega procesa avtomatizacije, vključno s tehnološkimi shemami, načrti ter algoritmom vodenja. Tekočino Melapret je potrebno shranjevati v velikem rezervoarju od koder jo je potrebno prečrpavati v rezervoar in kontejner. Za dovajanje tekočine v veliki rezervoar je potrebno izdelati rešitev, ki bo omogočala dovajanje tekočine iz mobilne cisterne v veliki rezervoar. Celoten sistem mora delovati v avtomatskem režimu, kar pomeni, da bodo v sistemu nameščeni senzorji nivoja, pogoni črpalk, elektromagnetni ventili, končna stikala elektromagnetnih ventilov, krmilnik, zaslon na dotik in ostalo. Izdelan sistem mora omogočati tudi upravljanje in prikazovanje trenutnega stanja procesa preko zaslona na dotik, kar pomeni: (1) prikaz nivojev tekočine v rezervoarjih in kontejnerju, (2) prikaz stanja elektro komponent, (3) možnost upravljanja z gumbi, (4) prikaz napak in alarmov ter ostalo.
Ključne besede: Tekočina Melapret, rezervoar, avtomatizacija, algoritem vodenja, upravljanje
Objavljeno v DKUM: 23.02.2022; Ogledov: 933; Prenosov: 1
Celotno besedilo (5,81 MB) |
3. Povezava vrednosti selena v amnijski tekočini z zastojem plodove rasti in kromosomskimi napakami plodaKsenija Ogrizek - Pelkič, 2021, doktorska disertacija Opis: Cilj raziskave je bil ovrednotiti vlogo vrednosti selena v amnijski tekočini, da bi razumeli njegovo možno vlogo pri razvoju SGA in pojavnostjo kromosomskih napak ploda.Vrednosti selena smo izmerili v 327 vzorcih plodovnice. Med 310 živorojenimi novorojenci je bilo 267 (86,1 %) otrok, ki so odgovarjali po teži gestacijski starosti (AGA), pri 43 (13,8 %) pa smo ob rojstvu ocenili, da je otrok premajhen za gestacijsko starost (SGA). Pri 17 (5,2 %) preiskovankah smo ugotovili nepravilen citogenetski izvid pri plodu. Vrednosti selena v amnijski tekočini v skupini s SGA novorojenci so bile statistično značilno nižje kot v skupini z AGA (4,8 ± 1,9 µg/L napram 5,6 ± 2,5 µg/L (p = 0,017). Razmerje obetov 0.859 kaže, da se je pri višjih vrednostih selena v amnijski tekočini verjetnost rojstva otroka s SGA manjša
Srednja vrednost in standardni odklon vrednosti selena v amnijski tekočini pri plodovih s kromosomskimi nepravilnostmi je bila 5,5 ± 2,3 µg/L.
Ključne besede: Selen, amnijska tekočina, novorojenec s premajhno težo za gestacijsko starost, kromosomske napake ploda
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 879; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,19 MB) |
4. Numerična analiza tokovnih razmer v malem hidravličnem rezervoarju wn-lc-63-1ro : diplomsko deloJan Cesar, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek zasnove in simulacije hidravličnega rezervoarja. V uvodu je opisan podan problem in uporabljene metode pri reševanju problema. Sledi opis osnovnih funkcij in nalog katere mora opravljati rezervoar. V nadaljevanju je bil predstavljen moderen inženirski pristop k modeliranju 3D modela in simuliranju le tega, nakar smo razčlenili model in predstavili postopek simuliranja, kjer so opisani tudi izzivi kateri so bili navzoči tekom simulacije. Nadaljevali smo z variiranjem mrež, in definiranjem robnih pogojev. Na koncu smo še predstavili rezultate z osnovnovno hidravlično tekočino, kateri so sledili rezultati z uporabo druge težkovnetljive hidravlične tekočine.
Ključne besede: hidravlični rezervoar, mali volumen, mineralno olje, HFC tekočina, simulacija tokovnic
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 975; Prenosov: 64
Celotno besedilo (4,04 MB) |
5. |
6. Merjenje tlaka in pretoka tekočin v venturijevi cevi : diplomsko deloNejc Herženjak, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj merilnika pretoka in tlaka tekočin. Sistem merjenja je enostaven za uporabo. Uporabljamo znano metodo merjenja pretoka skozi venturijevo cev, ki je širše uporabljena tudi za različne aplikacije merjenja hitrosti, masnega in volumenskega pretoka fluidov.
Z merjenjem razlike tlakov med ožjim in širšim premerom cevi in s pomočjo bernoullijevega zakona programsko izračunamo pretok fluida skozi cev. Ukvarjamo se z osnovnimi gradniki senzorja, na podlagi katerih se bodo v bodočih delih razvijale metode vrednotenja merjenih fizikalnih vrednosti. Fizikalne podatke merilnika prikazujemo na alfanumerični prikazovalnik merilnika in računalniški monitor. Zbrane informacije v določenem časovnem odseku zajamemo in jih prikažemo v grafih.
Ključne besede: mikrokrmilnik, senzor, tlak, venturi, bernoulli, pretok, tekočina
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1494; Prenosov: 213
Celotno besedilo (2,30 MB) |
7. PREHAJANJE TEKOČINE V MALO MEDENICO PRI HISTEROSKOPIJIJanka Šiftar Palancsai, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: Pri histeroskopiji (HSC) potrebujemo dotok medija, ki pod pritiskom širi maternično votlino. Najpogosteje uporabljamo tekočinski medij, ki deloma zastaja v telesu kot tekočinski deficit. Volumen deficita določata volumen absorbiranega tekočinskega medija v sistemsko cirkulacijo in volumen tekočine, ki se med HSC izlije skozi jajcevode v trebušno votlino. Posledica prekomernega deficita tekočinskega medija pri HSC so lahko življenjsko nevarni zapleti. V raziskavi smo ocenili volumen in hitrost pretoka tekočinskega medija, ki pri HSC prehaja skozi jajcevode v predmenopavznem in pomenopavznem obdobju, da bi bolje razumeli fiziologijo in možen nastanek zapletov ob uporabi tekočinskega medija pri HSC.
Bolnice in metode. V prospektivno raziskavo smo vključili 117 bolnic. Preiskovanke smo razdelili v sku-pino predmenopavznih (n = 84) in skupino pomenopavznih (n = 33). Volumen tekočine v mali medenici smo merili z dvodimenzionalnim transvaginalnim ultrazvokom pred HSC in po njej. Pri preiskavi smo ocenili vpliv dolžine trajanja posega, volumen dovedene tekočine in vrsto posega na prehodnost medija skozi jajcevode ob uporabi enakomernega pritiska medija. Vse vplive smo primerjali tudi med skupinama.
Rezultati. Pred HSC smo v mali medenici pri skupini pomenopavznih bolnic izmerili 0,3 ± 0,1 mL, p = 0,007) tekočine, v skupini predmenopavznih pa 1,1 ± 0,3 mL tekočine, razlika je statistično pomembna (p < 0,05). Skozi jajcevode je v skupini pomenopavznih bolnic prešlo 7,7 ± 2,4 mL, v predmenopavzni skupini pa 26,0 ± 4,2 mL tekočine. Razlika je statistično pomembna (p < 0,05). Dolžina trajanja posegov je v predmenopavzni skupini 17,3 min in v pomenopavzni skupini 20,2 min (p < 0,05), pri volumnu dovedene tekočine med skupinama ni statistično pomembne razlike. Pri primerjavi tekočinskega medija, ki je prešel skozi jajcevode med različnimi posegi v celotni skupini, ni statistično pomembne razlike.
Zaključki. Predmenopavzne bolnice imajo več proste tekočine v mali medenici kakor pomenopavzne bolnice. Prav tako pri HSC prehaja pri predmenopavznih bolnicah skozi jajcevode večji volumen tekočin-skega medija z višjo hitrostjo.
Ključne besede: histeroskopija, obseg tekočinskega razlitja, tekočina v trebušni votlini, transvaginalni
ultrazvok, zapleti s tekočinskim medijem
Objavljeno v DKUM: 30.10.2018; Ogledov: 2059; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,68 MB) |
8. Zdravo prehranjevanje starostnikaPetra Zajc, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Z zdravo in uravnoteženo prehrano skrbimo za dobro prehranjenost dobro psiho – fizično stanje starostnika. Zaradi telesnih in presnovnih sprememb v starosti, se spremenijo tudi prehranjevalne navade. Zmanjša se število obrokov dnevne prehrane in s tem kakovost prehrane, vnos hranilnih snovi in količina zaužite tekočine. Vse te spremembe se lahko kažejo kot nedohranjenost ali debelost. Nezadostno uživanje tekočin pa lahko privede do dehidracije starostnika. Namen diplomskega dela je opisati prehranjevalne navade starostnikov ter predstaviti smernice zdravega prehranjevanja.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bilo deskriptivna metoda dela z analizo študije literature in kvantitativna raziskava. Podatke za raziskavo smo pridobili z pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, sestavljenega iz 12 vprašanj zaprtega tipa. Sodelovalo je 50 naključno izbranih članov Društva upokojencev Cirkovce. Dobljene podatke smo grafično ponazorili z programom Microsoft Excel in tekstovno z Microsoft Word.
Rezultati raziskave: Po analizi podatkov, ki smo jih pridobili z pomočjo raziskave, smo ugotovili, da anketiranci tedensko največkrat uživajo tri obroke. Večina anketirancev zadovolji dnevne potrebe po hranilnih snoveh, vendar ne po priporočilih uživanja rib, vitaminov in mineralov. Večina anketirancev dnevno spije zadostno količino tekočin, da zadostijo dnevni hidraciji. Alkoholne pijače uživajo v količinah, ki sodijo v manj škodljivo pitje alkoholnih pijač.
Sklep: Iz raziskave pridobljeni podatki, nam povedo, da se starostniki prehranjujejo v okviru priporočil zdravega prehranjevanja. Z režimom prehranjevanja in izbiro kakovostnih in hranilno ustreznih živil, zadostijo energijskim potrebam. Z zadostnim vnosom tekočin preprečujejo dehidracijo, ki lahko vodi v urgentna stanja. Alkoholne pijače pa uživajo v okviru zmernega uživanja alkohola.
Ključne besede: starostnik, zdrava prehrana, tekočina, gibanje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 3632; Prenosov: 538
Celotno besedilo (917,63 KB) |
9. Obnašanje tekočine v dvojnem rezervoarju pod vplivom vibracijSrečko Krenker, 2016, magistrsko delo Opis: Predmet magistrskega dela je interakcija med tekočino in trdnino v poenostavljenem modelu rezervoarja valjaste oblike, ki ga je na sredi delila pregrada na dve enako veliki polovici. Vsaka polovica je bila polovično napolnjena z vodo. Za celoten sistem se je določilo lastne frekvence in oblike nihanja. Te so bile določene na podlagi lastnih frekvenc in oblik nihanja praznega rezervoarja, lastnih frekvenc in hitrostnih potencialov tekočine v togem rezervoarju ter hitrostnih potencialov tekočine delno napolnjenega elastičnega rezervoarja. Elastičnost rezervoarja ni imela velikega vpliva na lastne frekvence tekočine in se niso dosti spremenile, lastne frekvence delno napolnjenega rezervoarja pa so se zmanjšale v primerjavi s praznim rezervoarjem, spremenile so se tudi lastne oblike nihanja sten. Obnašanje tekočine v rezervoarju pod vplivom vibracij se je simuliralo s programskim paketom ANSYS CFX, uporabljen je bil homogeni večfazni model. Ustreznost numeričnega modela se je preverilo z rezultati eksperimenta, ki je bil objavljen v literaturi. V primerjavi z eksperimentom se je trenutek maksimalnega tlaka, kot posledica pljuska tekočine ob steno, zelo dobro ujemal, oblika proste površine tekočine je malo odstopala, maksimalen tlak pa je bil višji. Pri dvojnem rezervoarju se je preverilo obnašanje tekočine pod vplivom nihanja sten v skladu s prej izračunano 5. lastno frekvenco in pripadajočo obliko. Pri tej obliki je nihala pregrada, tako da se je pojavilo gibanje proste površine le v zgornji polovici rezervoarja. Voda je prevladujoče nihala z obliko, ki so jo sestavljale prve štiri lastne oblike gibanja vode v togem rezervoarju in s frekvenco enako vzbujevalni. Oblike nihajočih prostih površin se niso tako dobro ujemale z izračunano, kakor so se frekvence, in sicer je pri simulaciji prevladovala prva namesto druge in tretje lastne oblike gibanja vode v togem rezervoarju, kakor je bilo izračunano.
Ključne besede: vibracije, pljuskanje, interakcija tekočina-trdnina, rezervoarji
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1559; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,77 MB) |
10. Non-Newtonian blood flow around healthy and regurgitated aortic valve with coronary blood flow involvedJure Marn, Jurij Iljaž, Zoran Žunič, Primož Ternik, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Most numerical simulations about aortic valve are discussing about the blood flow through prosthetic valves, therefore this study covers a biological aortic valve. In this paper the simulation of blood flow around the regurgitated valve as well as around the health valve have been investigated and is showing how the regurgitation affects the heart function and coronary blood flow. Furthermore it also covers the coronary blood flow and its affect on the blood motion around the valve and consequently on the possible calcification. The physical problem has been treated for the period of closed valve, because of the regurgitation, which occurs at that time. For this restriction the assumption of non-elastic geometry has been used. Also the non-Newtonian Power Law model for the blood rheology has been used; because of the regions of slowly moving blood. Results are showing that the coronary blood flow does not have a high impact on the blood motion and thus the calcification is more probable as well that the regurgitation has a strong affect on the heart function, like aortic pressure drop, increased left ventricle volume, etc. The calcification reason has also been stated, but needs some further investigation. This paper covers in detail the geometry of computational domain and physics, so the results can be easily repeated.
Ključne besede: aortna zaklopka, regurgitacija, dinamika tekočin, nenewtonska tekočina
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1400; Prenosov: 104
 Povezava na celotno besedilo |
