| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV TEMPERATURE IN OGRAJENOSTI NA DEBELINO SMEKTIČNIH PLASTI V TEKOČIH KRISTALIH
Dalija Jesenek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam vpliv temperature na debelino smektičnih plasti v SmA fazi. Tekoči kristali so bili neograjeni ali ograjeni v kontrolirano porozno steklo (Control Porous Glass ali CPG) z različnimi premeri luknjic. Kontrolirano porozno steklo je bilo neobdelano ali obdelano s silanom. Meritve debeline plasti so bile izvedene za tekoča kristala 8CB in 12CB, pri čemer je bila uporabljena metoda sipanja rentgenskih žarkov pod malim kotom (small angle x-ray scattering ali SAXS). Meritve tekočega kristala 12CB so bile izvedene v centru za makromolekularno kristalografijo (National Centre for Scientific Research »Demokritos«, Atene, Grčija), medtem ko so bili vzorci 8CB merjeni v Sinhrotronu »ELLETRA« v Trstu, Italija. Ureditev tekoče kristalnih molekul v vzorcih sem opisala s kombinacijo semi-mikrosopske in mezoskopske Landau-de Gennesovo teorije. Ugotovili smo, da se z nižanjem temperature debelina plasti za neograjena vzorca kvalitativno različno spreminja, in sicer se zmanjšuje za 8CB in povečuje za 12CB. Vzrok za to je v obliki molekule tekočega kristala. Na velikost fluktuacij in s tem deloma na debelino plasti vpliva tudi razlika v faznem prehodu med 8CB in 12CB. V tekočih kristalih omejenimi z neobdelanimi kontroliranimi poroznimi stekli smo v primerjavi z neomejenimi zasledili širjenje plasti. Dominantni mehanizmi, odgovorni za takšno vedenje, so površinski spominski efekti. V obdelanem kontroliranem poroznem steklu pa se debelina plasti glede na neomejene vzorce ni bistveno spremenila. Nazadnje sem z Landau-de Gennesovo metodo razložila vzrok za razliko v faznih prehodih med tekočima kristaloma 8CB in 12CB.
Ključne besede: smektični tekoči kristali, Landau-de Gennesova teorija, metoda sipanja rentgenskih žarkov pod malim kotom (SAXS), spominski efekti
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 1942; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

2.
PROBLEM DEMARKACIJE IN TEORIJA STRUN
Mitja Bek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opisali smo strukturo znanstvenih teorij in spoznali metode, ki opisujejo delovanje znanosti ter uporabo različnih oblik sklepanja v okviru znanosti. Sečišče med fiziko in filozofijo, v okviru znanosti, predstavlja področje filozofije znanosti, ki se med drugim ukvarja z znanstvenimi metodami, kriteriji za določitev in preverjanje posameznih znanstvenih teorij, razlago zgodovine znanosti in poskusom nastanka in sprejetja posameznih znanstvenih teorij. Spoznali smo problem demarkacije, ki se ukvarja z ločevanjem znanosti in neznanosti ter preverili teorijo strun s pomočjo različnih kriterijev za ločevanje med znanostjo in psevdoznanostjo. Podrobneje smo so ogledali značilnosti teorije strun, ki v tem trenutku predstavlja obetavno kandidatko za končno teorijo vsega. Dotaknili smo se problemov, s katerimi se spopada, in orisali njen nadaljnji razvoj. Kot njeno rivalsko teorijo smo opisali standardni model, ki ima več uspeha, a ne vključuje vseh znanih sil narave. Ker je teorija strun za zdaj nezmožna proizvajanja empirično preverljivih napovedi, smo želeli preveriti, ali jo lahko označimo za znanstveno ali filozofsko teorijo. S pomočjo analogije smo povezali topološke defekte (kozmološke strune) in defekte v nematičnih tekočih kristalih ter vzpostavili laboratorij, ki nam omogoča vpogled v svet strun. Na koncu smo s pomočjo teorij štirih različnih filozofskih teorij, ki se ukvarjajo s problemom razmejitve med znanostjo in psevdoznanostjo in razvojem znanosti, in kritik dveh fizikov, preverili domet teorije strun.
Ključne besede: teorija strun, tekoči kristali, kriterij, problem demarkacije, psevdoznanost, filozofija znanosti, napovedi, znanstvena teorija, preverjanje, filozofska motivacija.
Objavljeno: 05.04.2011; Ogledov: 2326; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (933,99 KB)

3.
RASTERIZACIJA
Žan Močivnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje predstavitev informacij s pomočjo rastrske grafike, različne postopke rasterizacije in rasterizacijske algoritme ter implementacijo rasterizacije na LCD prikazovalnikih. Prikazano je delovanje Bresenhamovega algoritma za črto, krožnico in elipso ter risanje črte v tridimenzionalnem prostoru. Prav tako so vsi liki opisani s pomočjo matematičnih pristopov, algoritmi pa so zapisani s pridihom programskega jezika C++. Naloga opisuje tudi delovanje Wu-jevega algoritma za glajenje robov.
Ključne besede: Rasterizacija, Bresenhamov algoritem, Wu-jev algoritem, glajenje, slikovna točka, LCD prikazovalnik, tekoči kristali, rasterska grafika.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 2465; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

4.
5.
Anizotropne lastnosti lesa v mikrovalovnem območju
Saša Ziherl, 2013, doktorska disertacija

Opis: Tekoči kristali so eni izmed novejših tehnološko uporabnih materialov, ki so prisotni vsepovsod okrog nas. V zadnjem desetletju so postali vsakodnevni spremljevalec večine ljudi po svetu. In prav zaradi tega bi jih lahko uporabili kot motivacijsko sredstvo za povečanje želje za učenje fizike med študenti. Toda poučevanje o lastnostih tekočih kristalov, ki so osnova za delovanje večine tehnoloških naprav s tekočimi kristali, ni enostavno. Pri poučevanju zahtevnejših vsebin velikokrat uporabljamo analogije, ki pripomorejo predvsem k boljši predstavljivosti. Za namen boljše predstavljivosti tipičnih optičnih lastnosti tekočih kristalov smo razvili zbirko eksperimentov z mikrovalovi in s primernimi kosi lesa. Namen disertacije je predstaviti anizotropijo lesa, ki je očitna že zaradi dobro vidnih lesnih vlaken. Osrednji del predstavljajo eksperimenti z vzorci lesa in s šolskim mikrovalovnim kompletom, ki ga sestavljajo mikrovalovni oddajnik in sprejemnik, ter digitalni multimeter. S temi preprostimi pripomočki pokažemo, da je les anizotropen za mikrovalove in da ima dvoosno simetrijo. Le-ta je opazna tudi s prostim očesom, saj so vlakna in letnice dobro vidne. Tako vidimo tri med seboj pravokotne smeri, v katerih ima les različne dielektrične in mehanske lastnosti. Ena smer je orientirana vzporedno z vlakni, drugi dve pa sta pravokotni na vlakna. Ena od teh dveh smeri ima smer radialno glede na letnice in druga tangencialno na letnice. Kljub temu, da se lastnosti lesa razlikujejo v teh dveh smereh, ki sta pravokotni na vlakna, so razlike tako majhne, da jih lahko zanemarimo. Pri teoretični obravnavi širjenja mikrovalov skozi les smo se zato posvetili zgolj enoosni simetriji. Lomna količnika za izredno in redno valovanje izmerimo pri eksperimentu z leseno prizmo. V naslednjem eksperimentu z leseno ploščo s spremenljivo debelino opazujemo in izmerimo linearni dikroizem in dvolomnost kosa lesa. Ker les lahko režemo v poljubnih smereh, s ploščami z različnimi orientacijami vlaken enostavno prikažemo kotno odvisnost izrednega absorpcijskega koeficienta in lomnega količnika. V zadnjem eksperimentu pokažemo, da les sam po sebi ni optično aktivna snov. V nadaljevanju je predstavljena analogija modelov iz lesa s tekočimi kristali. Primerno odžagan kos lesa predstavlja model za nematično fazo tekočih kristalov, saj so tako tekoči kristali kot tudi les dvolomni. Vidna lesna vlakna so analogna podolgovatim molekulam, ki sestavljajo tekoči kristal. Odličen model za izotropno fazo tekočih kristalov predstavlja iverna plošča, saj je analogna izotropni fazi tako po sestavi, kot tudi po lastnostih. še en model, ki predstavlja analogijo holesteričnim tekočim kristalom, je sestavljen iz tankih furnirnih plošč, kjer je vsaka plošča zamaknjena za določen kot glede na predhodno. V disertaciji torej pokažemo, da leseni modeli in mikrovalovi predstavljajo odlično analogijo tekočim kristalom in vidni svetlobi, poleg tega pa z eksperimenti z lesom in mikrovalovi pridobimo dodaten vpogled v makroskopske lastnosti kompleksnih tekočekristalnih struktur in v njihove optične lastnosti.
Ključne besede: anizotropija, les, mikrovalovi, tekoči kristali, absorpcija, dvolomnost
Objavljeno: 06.06.2013; Ogledov: 1522; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (6,69 MB)

6.
Uporaba tekočih kristalov za vpeljavo sodobnih vsebin v poučevanje fizike : učna tema tekoči kristali za srednješolski in univerzitetni nivo
Jerneja Pavlin, 2013, doktorska disertacija

Opis: Tekoči kristali so tema, ki je tesno povezana z izkušnjami dijakov in trenutno zelo aktualna tema v raziskovalnih krogih, zato je dober primer sodobne fizikalne teme, ki jo skušamo vnesti v pouk. Na podlagi naših izkušenj in znanj o tekočih kristalih in na podlagi predstav študentov prvega letnika univerzitetnega študija o tekočih kristalih smo oblikovali učno gradivo o tekočih kristalih. Učno gradivo, ki je podrobno predstavljeno v tej disertaciji, skuša študente voditi do usvojitve konceptov, ki so pomembni za razumevanje delovanja tekočekristalnega prikazalnika. Gradivo je sestavljeno iz treh delov, in sicer iz predavanja in laboratorijskih vaj pri kemiji in fiziki. Eksperimenti, ki so predstavljeni v okviru fizikalnega dela vaj, se nanašajo na fazni prehod, značilen za tekoče kristale, polarizacijo svetlobe, dvojni lom in barve. Učno gradivo je bilo testirano pri študentih 1. letnika na študijskem programu Razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Rezultati kažejo, da je gradivo dejansko možno uporabiti v praksi in tudi napredek v znanju v povezavi s tekočimi kristali je znaten, od uspeha 24 % na predtestu, do 68 % na testu takoj po končanem učnem posegu z učnim gradivom in 64 % na testu, ki se je izvajal ob izpitu mesec dni kasneje. Predhodna raziskava je pokazala, da je znanje o tekočih kristalih, ki so ga študenti prvih letnikov različnih študijskih smeri pridobili pred študijem, zanemarljivo. Ker študente razrednega pouka naravoslovje povečini ne zanima, lahko sklepamo, da bodo študenti naravoslovnih študijskih smeri z učnim gradivom usvojili vsaj toliko znanja kot študenti razrednega pouka. Zato smo testirali fizikalni del učnega gradiva tudi pri študentih 1. letnika študijskega programa fizika z vezavami na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Rezultati kažejo, da so študenti dvopredmetne fizike na večino testiranih vprašanj odgovorili bolje kot študenti razrednega pouka. Za študente fizike smo učno gradivo dopolnili z zahtevnejšim eksperimentom, s katerim izmerimo kotno odvisnost izrednega lomnega količnika. Z eksperimentom neposredno in nazorno pokažemo dvojni lom v tekočih kristalih. V ta namen sta bili izdelani homeotropna in planarna klinasta tekočekristalna celica, ki omogočata kvalitativne in kvantitativne meritve izrednega lomnega količnika v odvisnosti od smeri. V disertaciji predstavimo fizikalne osnove razširjanja svetlobe skozi anizotropno snov, postavitev eksperimenta, meritve in rezultate. Fizikalni del učnega gradiva smo preoblikovali za namene poučevanja v srednji šoli, saj želimo, da so dijaki po zaključenem srednješolskem izobraževanju naravoslovno pismeni. Gradivo je bilo testirano v dveh srednjih šolah v dveh oddelkih 3. letnika gimnazijskega programa. Rezultati testiranja in mnenja učiteljev kažejo, da gradivo lahko uporabimo za predstavitev teme tekoči kristali v srednješolskem izobraževanju, saj so dijaki usvojili ključne koncepte, ki so potrebni za razumevanje delovanja tekočekristalnih prikazalnikov. V disertaciji predstavimo podrobno evalvacija gradiva in smernice za nadaljnje delo.
Ključne besede: izobraževanje, tekoči kristali, razvoj učnega gradiva, srednja šola, fakulteta, prenos znanstvenih spoznanj, testiranje, dvolomnost, barve, fazni prehod, LCD, šolski eksperiment
Objavljeno: 06.06.2013; Ogledov: 2361; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

7.
Vpliv anizotropnih nanodelcev na orientacijsko urejenost tekočih kristalov
Matej Cvetko, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo preučevali vpliv naključnega nereda na strukturne lastnosti nematskih tekočih kristalov (NTK). Slednje na semi-mikroskopski skali predstavljamo kot delce anizotropnih oblik cilindrične simetrije. Takšen sistem je primeren za preučevanje temeljnih lastnosti vpliva nereda, doseženega z zlomom zvezne simetrije. Sorodne primere predstavljajo naključni magneti, nečisti superprevodniki oz. superfluidi, mešanice različnih ogljikovih nano-cevk ter številni drugi sistemi kondenzirane materije. Sistemi, ki jih direktno obravnavamo, so najbližji naključno motenim magnetnim spinom. V slednji primerjavi je na semi-mikroskopski skali ena bistvena razlika. Za nematsko ureditveno polje je značilna t.i. »head-to-tail« invariance (neobčutljivost na 180° obrat). Nasprotno so magnetni sistemi občutljivi na spremembo predznaka magnetizacije. Omenjena razlika pomembno vpliva na možno strukturo topoloških defektov v strukturnem polju. Toda makroskopska domenska struktura, ki ji bomo posvetili največ pozornosti, je od tega le šibko odvisna. Omejili smo se na primere, v katerih so izviri naključnega polja »nečistoče« koncentracije ter so anizotropnih oblik. Pri preučevanju smo uporabili Lebwohl-Lasherjev mrežni model, v katerem je kubična mreža zapolnjena z NTK in »nečistočami«. Interakcije v modelu so kratkega dosega (čutijo jih le najbližji sosednji spini). Iskali smo mezoskopske statične rešitve sistema pri temperaturi nič, kar v realnosti pomeni sisteme globoko v nematski fazi. Vektorska polja, ki opisujejo orientacijsko porazdelitev NTK in »nečistoč«, so ponazorjeni s t.i. nematskimi spini oz. spini »nečistoč«. »Head-to-tail invariance« je upoštevana le pri nematskih spinih. Preučevali smo vrsto kvalitativno različnih modelov. Najprej smo preučili t.i. klasični RAF (random anisotropic field) model, v katerem so izviri naključnega polja »nečistoče«, kjer smo slednje delce poimenovali dis-orientacijski centri (DOC). V tem modelu je lahko posamezno mesto v mreži hkrati zasedeno tako z NTK kot DOC. V nadaljevanju smo preučili model, v katerem smo onemogočili hkratno zasedanje posameznega mesta v mreži s prej omenjenimi delci. Ta model smo poimenovali razširjeni RAF model. V obeh modelih so DOC orientacijsko »zamrznjeni« (statični), kjer je njihova orientacijska porazdelitev izotropna. V tretjem primeru smo preučevali model, v katerem obe vrsti spinov (nematski spini ter spini DOC) opišemo z variacijskimi polji. Poudarimo, da v slednjem modelu sistem ni frustriran na lokalnem ali globalnem nivoju. Pri tem smo vsiljevali medsebojno pravokotno postavitev NTK in DOC. V simulacijah smo izhajali iz homogene ali naključne začetne konfiguracije sistema, kar smo poimenovali zgodovina vzorca. Iz izračunane mezoskopsko-stacionarne konfiguracije sistema smo izračunali orientacijsko korelacijsko funkcijo nematskega spinskega polja. Iz korelacijske funkcije lahko sklepamo na vrsto ureditve sistema ter na različne druge makroskopske strukturne lastnosti posameznega sistema. Sistem lahko zavzame ureditev kratkega (SRO), kvazi red dolgega dosega (QLRO) ali red dolgega dosega (LRO). Za razlikovanje med slednjima dvema ureditvama je potrebna analiza končne velikosti. Iz poteka korelacijske funkcije lahko poleg dosega ureditve sistema razberemo še povprečno domensko dolžino, sistema ter razpršenost okrog njene vrednosti preko domenskega disperzijskega parametra. Ključni rezultati naloge so naslednji. Z uporabo klasičnega RAF modela smo pokazali, da je veljavnost Imry-Ma teorema, ki pomeni pomemben temelj statistične mehanike nereda, odvisna od zgodovine vzorca. Dobljeni rezultati namreč kažejo na to, da neskončno majhna naključna motnja uniči LRO in ga nadomesti s SRO le v sistemih z naključno začetno konfiguracijo. Za takšne sisteme smo dokazali, da ustrezajo skalni napovedi Imry-Ma teorema. V sistemih s homogeno začetno konfiguracijo omenjeni teorem ne velja. S temi rezultati lahko razložimo, zakaj različni eksperimenti na navidezno en
Ključne besede: Tekoči kristali, nanodelci, Imry-Ma teorem, zodovina sistema, ureditev, domenska struktura, Lebwohl-Lasher model, nered
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1597; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

8.
Topološki defekti v nematičnih lupinah
Luka Mesarec, 2013, magistrsko delo

Opis: Tekoči kristali omogočajo številne vizualizacije geometrijskih zakonitosti. V magistrski nalogi bomo s pomočjo dvodimenzionalnega Landau-de Gennes tenzorskega formalizma proučevali topološke defekte v nematičnih lupinah. Slednje predstavljajo tanko plast nematičnih tekočih kristalov, nanesenih na površino koloidnih delcev. Zapisali bomo funkcional proste energije in za poseben primer osno-simetričnih lupin izpeljali Euler-Lagrangeovi enačbi, ki jih bomo reševali numerično. Raziskali bomo, kako različni seti elastičnih konstant vplivajo na konfiguracije topoloških defektov pri različnih elipsoidih. Poudarek bo na vplivu tako imenovanega Napolijevega polja.
Ključne besede: mehka snov, tekoči kristali, topološki defekti, nematične lupine, koloidni delci, Napolijevo polje
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1497; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (6,70 MB)

9.
Smektična A struktura v prisotnosti vsiljene upogibne deformacije
Uroš Jagodič, 2014, magistrsko delo

Opis: Superprevodne kovine lahko delimo na dva tipa, ki jih karakteriziramo s tipičnimi razdaljami sistema. V analogiji lahko tudi za smektične tekoče kristale uvedemo podobno delitev. Smektike tipa I in tipa II ločimo s t. i. Ginzburgovim parametrom. V magistrski nalogi bomo preučevali odziv obeh tipov smektikov na vsiljeno upogibno deformacijo. Ta je v sistemu povzročena s t. i. strukturo ribje kosti na površini. Z naklonom brazd strukture vsiljujemo lokalne napetosti v sistemu, kar posledično vpliva na urejanje molekul tekočega kristala znotraj posamezne smektične plasti. V teoretični obravnavi problema zapišemo prosto energijo sistema s pomočjo Landau – de Gennesovega fenomenološkega pristopa. Prosto energijo bomo enodimenzionalno parametrizirali za primer strukture ribje kosti in zapisali Euler – Lagrangeovi enačbi, ki ju rešujemo numerično. Raziskali bomo odziv smektikov tipa I in tipa II na vsiljeno upogibno deformacijo znotraj strukture ribje kosti.
Ključne besede: tekoči kristali, smektična A faza, topološki defekti, struktura ribje kosti, Ginzburgov smektični parameter, smektiki tipa I in tipa II
Objavljeno: 09.10.2014; Ogledov: 1042; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

10.
Kinetics of defects in confined nematic liquid crystals
Samo Kralj, Zlatko Bradač, Slobodan Žumer, Epifanio G. Virga, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: fizika, tekoči kristali, defekti, nematični kristali
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 434; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici