1. Digitalizacija v računovodstvuDanijela Urnaut, 2024, diplomsko delo Opis: Sledi digitalizacije so vidne na vseh področjih našega življenja npr. v izobraževanju, družbenih omrežjih, najbolj pa se le-ta odraža v organizacijah, saj se morajo v skladu s hitrim spreminjanjem tehnologije nenehno prilagajati, če želijo ohraniti stik s konkurenco. V diplomskem delu je predstavljen vpliv digitalizacije na delo v računovodstvu. Gre za pregledno raziskavo, ki temelji na virih drugih avtorjev. Vse bolj napredujoč tehnološki napredek je pomembno vplival na poklic računovodje. Zahvaljujoč digitalizaciji in avtomatizaciji so sodobni računovodje postali učinkovitejši, natančnejši in temeljiti, s čimer se je spremenila tudi njihova vloga v organizaciji, in sicer dopolnila s funkcijo svetovalca in analitika, kar pa od njih terja nenehno učenje ob obvladovanje digitalnih znanj, saj trendi nenehno naraščajo. Diplomsko delo obravnava vpliv digitalizacije na organizacije, zlasti na računovodstvo, zajema pa tri glavne koncepte: digitizacijo, digitalizacijo in digitalno transformacijo ter raziskuje, kako digitalizacija spreminja delo in vlogo računovodij. Digitalizacija v računovodstvu nedvomno prinaša številne prednosti in izzive, ki lahko izboljšajo natančnost, učinkovitost in preglednost poslovanja. Ključno je, da organizacije skrbno načrtujejo prehod na digitalno računovodstvo, se prilagodijo spremembam in upoštevajo vse prednosti in slabosti, kar pa zahteva stalno izobraževanje zaposlenih in uvajanje novih varnostnih ukrepov. Na ta način lahko digitalizacija postane dragocen del prihodnosti računovodstva, ki bo pripomogel k boljši konkurenčnosti in uspešnosti organizacij. V diplomskem delu smo potrdili hipoteze, da digitalizacija pozitivno vpliva na poslovanje organizacij, poenostavlja računovodske postopke in pospešuje njihovo izvajanje. Kljub pomanjkanju literature v slovenskem jeziku in obsežnosti tematike, smo uspeli poudariti pomen digitalizacije za prihodnost računovodskega poklica, ki bo kombinacija tehnologije, avtomatizacije in človeških spretnosti. Digitalizacija v računovodstvu bistveno spreminja način dela, povečuje učinkovitost in zmanjšuje napake, vendar pa človeka v računovodstvu ne bo moč popolnoma nadomestiti, saj človeška presoja, izkušnje prilagodljivost, kreativnost in interakcija s strankami ostajajo ključnega pomena, ki pa jih računalniška tehnologija trenutno ne more nadomestiti. Digitalizacija v računovodstvu ponuja tudi številne perspektivne smeri tudi za prihodnje raziskovanje. Med ključne gotovo sodijo umetna inteligenca, strojno učenje, računovodstvo v oblaku, big data idr., kajti vse te smeri imajo potencial, da se izboljšajo računovodske storitve in prakse tudi v prihodnosti, hkrati pa prispevajo k boljšemu razumevanju in uporabi digitalnih tehnologij v računovodstvu. Ključne besede: digitalizacija, digitalno računovodstvo, tehnologije v računovodstvu, digitalna zrelost, digitalna transformacija, računovodstvo v prihodnosti. Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 11 Celotno besedilo (979,33 KB) |
2. Pleteršnikova dediščina : ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika2024, revija Opis: Urednik Marko Jesenšek je pripravil vrhunsko znanstveno delo s področja slovenskega slovaropisja. V monografiji, ki ima 20 samostojnih poglavij, so predstavljeni najnovejši dosežki na področju eSSKJ-a, Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, Sprotnega slovarja slovenskega jezika, Rastočega besednjaka SLA, Slovarja slovenskega taroka, jezikovne terminologije v Pleteršnikovem slovarju in njegove makronske dediščine, analize Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen in številnih drugih pomembnih ozko slovaropisnih vprašanj s področja sinhronije in diahronije. Pri pisanju so sodelovali najbolj aktivni slovenski jezikoslovci, ki se na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, na ZRC SAZU, na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ukvarjajo s slovenskim slovaropisjem ter življenjem in delom Maksa Pleteršnika.
Znanstvena monografija Pleteršnikova dediščina je nastala ob stoletnici smrti znamenitega slovaropisca Maksa Pleteršnika (* 3. 12. 1840, Pišece, † 13. 9. 1923, Pišece). Gre za inovativno, aktualno in doslej najpopolnejše delo s področja slovaropisja, ki promovira slovensko jezikoslovno znanost in razširja vedenje o slovenski kulturni in jezikoslovni dediščini. Ključne besede: Maks Pleteršnik, slovenski jezik, slovaropisje, slovarji, jezikovni viri in tehnologije Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 6 Celotno besedilo (6,39 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Uporaba sistemov za upravljanje vsebin (CMS) v raziskavi kmetijskih gospodarstev v Sloveniji : diplomsko deloKaja Žučko, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na uporabi sistema Wordpress, ki je sistem za upravljanje vsebin (CMS). Glavni cilj diplomskega dela je izdelati spletno platformo, kjer bodo predstavljena kmetijska gospodarstva v Sloveniji znotraj interaktivnega zemljevida z namenom promoviranja in podpiranja slovenskih kmetijskih gospodarstev ter s tem omogočiti promoviranje in prodajo njihovih pridelkov in izdelkov širši javnosti. Pridobljene podatke o kmetijskih gospodarstvih, predstavljene s sistemom Wordpress, smo pridobili z opravljeno raziskavo znotraj našega diplomskega dela. Raziskava je strukturirana v dva ključna dela. Prvi del vključuje anketiranje udeležencev glede na njihovo kmetijsko prakso, osredotoča se na primarno kmetijsko dejavnost, način kmetovanja ter vrste pridelkov in izdelkov. V drugem delu raziskave se posvečamo vprašanjem o poznavanju in potencialnih možnostih uporabe informacijsko–komunikacijskih tehnologij (IKT).
Pridobljene rezultate smo predstavili s sistemom CMS (Wordpress), kjer smo ne le analizirali rezultate, temveč tudi ustvarili geografsko predstavitev anketiranih kmetijskih gospodarstev v obliki interaktivnega zemljevida. Ta zemljevid obsega kratek opis vsakega gospodarstva, ki dopolnjuje podatke, predstavljene v analizi rezultatov.
S takšnim pristopom k diplomskemu delu bomo omogočili celovit vpogled v kmetijska gospodarstva, njihove prakse in možnosti za implementacijo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Hkrati bo uporaba sistema CMS pripomogla k jasni in pregledni predstavitvi pridobljenih podatkov ter geografskih informacij, kar bo olajšalo razumevanje in interpretacijo rezultatov raziskave. Ključne besede: sistemi za upravljanje vsebin (CMS), Wordpress, informacijsko
komunikacijske tehnologije (IKT), kmetijska gospodarstva Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 8 Celotno besedilo (1,86 MB) |
4. OTS 2024 Advanced information technologies and services : conference proceedings of the 27th conference : zbornik 27. konference2024, zbornik Opis: V zborniku sedemindvajsete konference OTS 2024 so objavljeni prispevki strokovnjakov s področja informatike, v katerih so predstavljena nova spoznanja in trendi razvoja, vpeljave, prilagajanja ter upravljanja informacijskih rešitev, kot tudi konkretni uspešni pristopi in dobre prakse. Prispevki naslavljajo področja sodobnih arhitekturnih izzivov, klasične, generativne in globoke umetne inteligence, sodobnih spletnih ali mobilnih uporabniških vmesnikov, kot tudi tradicionalnih, brezstrežniških in decentraliziranih zalednih sistemov v oblaku. Tematike prispevkov obsegajo tudi zagotavljanje ustreznega skalabilnega okolja zanje ter avtomatizacijo testiranja, merjenje kakovosti in dostavo s proaktivnim naslavljanjem najpogostejših kibernetskih napadov. Rdečo nit prispevkov predstavljajo podatkovne tehnologije, ki so zastopane v obliki klasičnih podatkovnih baz, podatkovnih jezer ter učinkovitega zbiranja, obdelave in vizualizacije velepodatkov. Prispevki tako še naprej omogočajo boljšo povezanost IT strokovnjakov, informatikov, arhitektov in razvijalcev IT rešitev in storitev, kot tudi akademske sfere in gospodarstva. Ključne besede: programsko inženirstvo, informacijski sistemi, informacijske rešitve, digitalna preobrazba, razvoj mobilnih in spletnih rešitev, arhitekture v oblaku, podatkovne tehnologije, poslovna inteligenca, umetna inteligenca in strojno učenje, obdelava velepodatkov in podatkovnih tokov, metode agilnega razvoja, tehnologije veriženja blokov, kibernetska varnost Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 20 Celotno besedilo (23,33 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govoraMira Krajnc Ivič, 2024, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti. Ključne besede: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 11 Celotno besedilo (13,68 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Uporaba digitalnih tehnologij s strani managerjev v času pandemije in po njejNik Pek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo digitalnih tehnologij managerjev v času pandemije covida-19 ter njihovo uporabo in uveljavitev v delovnem procesu, tudi po koncu epidemije. Digitalne tehnologije prispevajo k prilagodljivosti zaposlenih, saj omogočajo delo od doma oziroma delo na daljavo, hkrati pa ohranjajo produktivnost. Ta prilagodljivost je bila še posebej ključna med epidemijo, ko so bili fizični stiki omejeni. Podjetjem omogoča hitro prilagajanje spreminjajočim se razmeram, hkrati pa delavcem omogoča, da uskladijo svoje obveznosti z zahtevami osebnega življenja. Povečujeta se njihovo zadovoljstvo pri delu in predanost. Ključna digitalna orodja, ki so bila med pandemijo še posebej dragocena, vključujejo orodja za podporo sestankov in videoklice platforme za sodelovanje pri izmenjavi dokumentov in vodenja projektov ter napredna komunikacijska orodja, kot so aplikacije za komuniciranje in virtualni delovni prostori. Poleg tega je ključnega pomena upoštevati varnostne posledice uporabe tehnologij glede na porast transakcij in komunikacij, ki povečujejo tveganje kibernetskih groženj in kršitev varnosti podatkov. Zato je ključnega pomena, da vodje in zaposleni pridobijo znanja in spretnosti za uporabo digitalnih orodij, podjetja pa morajo izvajati inovativne varnostne ukrepe za zaščito podatkov in delovne sile. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je uvedba orodij vplivala na učinkovitost delovnih postopkov in zadovoljstvo zaposlenih v podjetjih med izbruhom covida-19. Poleg tega smo proučili pristope, ki jih uporabljajo organizacije pri uvajanju tehnologij v svoje dejavnosti, in izzive, s katerimi so se pri tem srečale. Na koncu so podana priporočila za izkoriščanje potenciala vseh tehnologij na delovnih mestih za povečanje prilagodljivosti, produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih, ne glede na zdravstvene ali druge izredne razmere. Ključne besede: digitalne tehnologije, vodenje na daljavo, covid-19, sprememba poteka dela, uporaba digitalnih tehnologij v prihodnje, management, vodenje. Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 53 Celotno besedilo (1,58 MB) |
7. Vpliv sodobnih tehnologij na logistiko oskrbovalnih verigSimon Gabrovšek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučili, kako bo razvoj modernih tehnologij vplival na logistiko oskrbovalnih verig v težnji po zmanjšanju njene odvisnosti od fosilnih goriv. Učinkovitejše tehnologije pogona in sistemi krmiljenja vozil se hitro razvijajo in spreminjajo do sedaj poznano mobilnost. Širša prizadevanja za razogljičenje transporta, ki so trenutno v največji meri naslovljena in vidna v Evropi ter Združenih državah Amerike, so ključno vezana na zmožnosti ponudbe alternativnih tehnologij prevoza. Pri tem imajo pomembno vlogo poleg politike še viri energentov in surovin, ki so potrebni za delovanje novih pogonskih sklopov. Elektrifikacija je tesno povezana predvsem z rudninami redkih zemelj – te so ključne za izdelavo baterijskih električnih vozil, ki bodo v segmentu alternativnih pogonov najverjetneje dobila delež in krojila prihodnost cestnega transporta; slednje kljub napovedim zaenkrat ne pomeni umika dizelskih in bencinskih motorjev.
V magistrskem delu smo opravili primerjavo celokupnih izpustov za dve obetavni tehnologiji, definirali zmožnosti proizvodnje obnovljivih virov energije in ponazorili ogljični odtis dejavnikov, ki so trenutno največji povzročitelji emisij. Analizirali smo trende v logistiki, ki so vezani na tehnološke inovacije, proizvodne zmožnosti, vladne politike in ekonomsko upravičenost ‒ podkrepili smo jih z anketnim vprašalnikom o rabi modernih tehnologij med slovenskimi prevozniki. Prednosti prehoda na električni pogon se izkazujejo predvsem v bistveno boljši energetski učinkovitosti alternativnih tehnologij in krepitvi energetske neodvisnosti za posamezne države oz. širše regije, medtem ko izzive predstavlja predvsem tehnološka zmožnost čiste proizvodnje, virov surovin in prilagoditev energetskega ter cestnega omrežja. Prehod na nove vire se bo odvil in uspel, če bodo nove tehnologije ponujale boljše rešitve mobilnosti od sedanjih ‒ za manj denarja z manj izpusti, čemur še ni tako. Modernizacija transporta bo čistejše oblike sprva uvedla v cestnem transportu, ki najbolj onesnažuje zaradi svoje narave praktičnosti. Poleg tehnologij pa bo transport z uporabo umetne inteligence postajal vse bolj avtonomen, kar bo prevoznike razbremenilo v primanjkljaju voznikov in omogočilo večjo pretočnost ter varnost v prometu. Ključne besede: zeleni prehod, logistika, oskrbovalne verige, nove tehnologije prevoza, električna vozila Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 18 Celotno besedilo (3,63 MB) |
8. Zelene tehnologije in trajnostna logistika v kampih : diplomsko deloPavel Fajfar, 2024, diplomsko delo Opis: Turizem se v zadnjem času pospešeno preusmerja v kampe in njihove kapacitete. Kampi so zaradi tega postali bolj obremenjeni, njihovo število pa narašča. Z obremenjenostjo kampov in naraščanjem njihovega števila se povečujejo tudi potrebe po izvajanju logističnih procesov. S tem prihaja tudi do večjih obremenitev okolja. V zadnjem času sta se besedi »zeleno« in »trajnostno« zelo dobro uveljavili in postali nekakšen sinonim za varovanje okolja. Srečujemo ju na splošno v vsakdanjem življenju kakor tudi v vseh gospodarskih panogah. Ko govorimo o logistiki, se vedno bolj uveljavljajo »zelene tehnologije« in »trajnostna logistika«. Posledično ju najdemo tudi pri delovanju kampov. V diplomskem delu obravnavamo zelene tehnologije in trajnostno logistiko v kampih. Skozi logistični vidik opišemo trajnostni razvoj kampov in zelene tehnologije, ki se uporabljajo v njih, ter vplive delovanja kampov na okolje. V nadaljevanju na podlagi predelane teorije izvedemo statistični pregled kampov in od tega delež »zelenih kampov«. Po zbranih podatkih se ustavimo pri primerjalni analizi, s pomočjo katere bomo prikazali primere dobre prakse, ki so se identificirali pri delovanju kampov. Prikažemo rezultate ankete, ki smo jo z namenom prikaza uporabe zelenih tehnologij in trajnostne logistike izvedli med zaposlenimi v kampih. Na koncu podamo predloge za izboljšave, ki jih lahko uporabimo z namenom izboljšanja »zelenega« stanja pri delovanju kampov. Ključne besede: zelene tehnologije, trajnostna logistika, vpliv na okolje, kampi Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 8 Celotno besedilo (1,55 MB) |
9. Blockchain tehnologija na vzponu : študija sprejetja kripto valut v sklopu slovenskega hotelirstvaŽiga Zdovc, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnavna segment blockchain tehnologije in kripto valut v turistični dejavnosti, predvsem pa uporabo blockchain tehnologije in kripto valut v sklopu slovenskega hotelirstva. Ugotovili smo, da blockchain tehnologija predstavlja novo inovacijo v okviru segmenta informacijske in finančne tehnologije, ki omogoča izgradnjo čisto novih oblik med-deležniških (P2P) in decentraliziranih digitalnih platform. Segment kripto valut pa predstavlja najbolj vidno obliko blockchain tehnologije in so ena od novejših tehnoloških inovacij v okviru finančnega gospodarstva. V procesu izvedbe raziskovalnega dela magistrske naloge smo se osredotočili na raziskovanje sprejemanja tehnologije kripto valut med slovenskimi hotelirskimi ponudniki, kjer smo uporabili model sprejemanja tehnologije ⎯ TAM. Rezultati magistrske naloge nakazujejo, da slovenski hotelirji še ne vidijo tehnologije kripto valut kot uporabnega in razvojnega potenciala, ki ga bi v svoja podjetja implementirali v bližnji prihodnosti, vendar obenem niso izrazito nenaklonjeni morebitni uporabi kripto valut v prihodnosti njihovega delovanja. Slovenski hotelirji so zaenkrat še v vlogi stranskih opazovalcev, ki čakajo na večje premike in dogajanja v segmentu blockchain tehnologije in uporabi kripto valut. Ugotovitve našega TAM modela predlagajo, da je za namen sprejemanja tehnologije kripto valut v hotelirski dejavnosti najbolj pomemben vidik predhodno zaznane uporabnosti tehnologije in v manjšem merilu tudi dejanske enostavnosti uporabe tehnologije. Prav tako pa je pomemben dejavnik trenutnega zaupanja v tehnologijo, ki so si ga slovenski hotelirji izoblikovali skozi njihovo dosedanjo percepcijo blockchain tehnologije in segmenta kripto valut. Ključne besede: Blockchain tehnologija, kripto valute, kripto valute v hotelirstvu, kripto turizem, model sprejemanja tehnologije ⎯ TAM. Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 295; Prenosov: 23 Celotno besedilo (2,37 MB) |
10. Vpliv novih tehnologij na starejše zaposleneNataša Šušteršič, 2023, magistrsko delo Opis: Živimo v času skokovitega razvoja novih tehnologij. Starost prebivalstva se povečuje, povečuje se tudi delež starejših delovno aktivnih. Razvoj novih tehnologij lahko predstavlja starejšim zaposlenim izziv ali pa nove možnosti. Magistrsko delo obravnava vpliv novih tehnologij na starejše zaposlene. V teoretičnem delu smo razložili pojem starejši zaposleni in predstavili pomen novih tehnologij in njihov vpliv na delovna mesta. Opisali smo tudi interakcijo med ljudmi in novimi tehnologijami. Glavna cilja raziskave sta bila ugotoviti, kako nova tehnologija na delovnem mestu vpliva na starejše zaposlene, in kako starejši zaposleni dojemajo usposabljanje ter izobraževanje s področja uporabe novih tehnologij. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, s pomočjo katerih smo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši zaposleni soočajo z uporabo novih tehnologij, v kolikšni meri se starejši zaposleni udeležujejo izobraževanj glede na izobrazbo, ali se v večji meri usposabljanj in izobraževanj s področja uporabe novih tehnologij udeležujejo moški ali ženske ter ali starejši zaposleni menijo, da bi se lažje in bolje prilagodili vplivu novih tehnologij, če bi delodajalec prilagodil delovne procese. Ugotovili smo, da imajo nove tehnologije pozitiven vpliv na starejše zaposlene ter da imajo starejši zaposleni dovolj spretnosti in znanj za njihovo uporabo. Nove tehnologije starejšim zaposlenim ne predstavljajo težav niti stresa. Z vidika udeležbe usposabljanj in izobraževanj s področja novih tehnologij glede na spol ugotavljamo, da razlik ni. Starejši zaposleni občutijo vrzel na področju prilagajanja delovnih procesov s strani delodajalcev. Ključne besede: nove tehnologije, starejši zaposleni Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 304; Prenosov: 39 Celotno besedilo (1,39 MB) |