Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Predmetno magistrsko delo v kontekstu kibernetskega kriminala obravnava problematiko varstva pravice do zasebnosti v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov pridobivanja komunikacijskih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev. Zaradi samega načina delovanja sodobne družbe v smislu globoke prepletenosti z informacijsko tehnologijo, je tako tudi samoumevno, da se zaradi vse večje povezanosti sveta, kot tudi uporabe informacijskih tehnologij oz. storitev, povečuje pojavnost kibernetskega kriminala. Za pregon slednjega morajo organi pregona imeti na razpolago ustrezne mehanizme tako v tehničnem smislu, torej tehnično znanje in tehnično opremo za pregon tovrstne specifične oblike kriminala, kot tudi zakonske rešitve v smislu nabora ukrepov, ki jim sploh omogočajo učinkovit pregon kibernetskega kriminala. Tovrstni zakonski mehanizem za učinkovit pregon kibernetskega kriminala med drugim predstavljajo prikriti preiskovalni ukrepi pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev. Omenjeni ukrepi že zaradi same narave predstavljajo znaten poseg v človekove pravice in svoboščine tistih, zoper katere so odrejeni, predvsem pa v pravico do zasebnosti. Omogočajo namreč pridobivanje širokega nabora podatkov, ki organom pregona dopuščajo intenziven in dodelan vpogled v zasebno življenje posameznikov. Zaradi navedenega je potrebno pravici do zasebnosti v okviru tovrstnih ukrepov nameniti posebno pozornost, za kar je potrebno tudi poznavanja geneze razvoja ukrepov pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev. Ta pokaže, da je znaten vpliv na razvoj imela tako sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sodna praksa se na družbene spremembe odziva hitreje kot zakonodajalec. V sedanji slovenski kazensko procesno pravni ureditvi je pravica do zasebnosti ustrezno varovana, saj je zakonodajalec ob zakonskih spremembah ukrepov pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev sledil sodni praksi in z vsebinskimi omejitvami znatno zvišal raven varstva pravice do zasebnosti. Ob tem pa je za varstvo pravice do zasebnosti pomembno tudi to, da ima nacionalna kazensko procesna pravna ureditev vzpostavljene tudi ustrezne mehanizme varovalk, ki bi naj preprečevale oz. sanirale kršitve človekovih pravic in svoboščin ter dokaznih prepovedi. Primarno vlogo v tovrstnem sankcioniranju kršitev igra ekskluzija dokazov, ki pa je v slovenski kazensko procesno pravni ureditvi relativno stroga, saj naše kazensko procesno pravo ekskluzijo ureja v absolutni obliki, ki načeloma ne dopušča nobenih ekskluzijskih izjem, razen v primeru, ko gre za horizontalna razmerja.
Ključne besede: kibernetski kriminal, pravica do zasebnosti, komunikacijska zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodobne tehnologije, pregon storilcev kaznivih dejanj, ekskluzija dokazov
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo digitalnih in interaktivnih aplikacij pri pouku glasbene umetnosti v osnovni šoli, pri čemer je poudarek na njihovem vplivu na učni proces, motivacijo učencev in pedagoške pristope učiteljev. V teoretičnem delu raziskava izpostavlja prednosti digitalnih orodij, kot so spodbujanje ustvarjalnosti, izboljšanje glasbenih kompetenc ter omogočanje individualiziranega učenja. Poseben poudarek je namenjen sodobnim aplikacijam, ki združujejo tehnologijo in umetnost ter omogočajo enostavno uporabo za učitelje in učence. Aplikacije, kot so Clipchamp, Chrome Music Lab in Blob Opera, so primeri orodij, ki podpirajo dinamično in vključujoče glasbeno izobraževanje. Empirični del vključuje raziskavo, izvedeno v osnovni šoli, kjer so bili v pouk glasbene umetnosti implementirani inovativni pristopi z uporabo interaktivnih aplikacij. Analiza podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnikov, intervjujev in opazovanja z udeležbo je pokazala, da so uporabljena digitalna orodja izboljšala vključenost učencev, olajšala razumevanje glasbenih konceptov in omogočila zanimivejši in bolj raznolik pouk. Pri tem se učitelji soočajo tudi z izzivi, kot so pomanjkanje tehnične opremljenosti, nezadostna usposobljenost ter potreba po dodatni podpori za učinkovito integracijo tehnologij v izobraževanje.
Ključne besede: interaktivne aplikacije, glasbena umetnost, osnovno-šolsko izobraževanje, Blob Opera, Music Lab, Clipchamp, implementiranje tehnologije
Objavljeno v DKUM: 14.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,72 MB)

Opis: V magistrskem delu sem raziskoval uporabo dodajalnih tehnologij, predvsem 3D tiskanja, pri izdelavi individualnih medicinskih pripomočkov. Tradicionalni postopki so zamudni in dragi, zato sem preučil tehnologije, kot so SLS, MJF, SLA in FDM, ter primerjal lastnosti materialov. Analiziral sem tudi zakonodajne zahteve (MDR, ISO). V eksperimentalnem delu sem analiziral postopke 3D skeniranja, modeliranja in tiskanja medicinskega pripomočka ter ocenil njegove mehanske lastnosti po standardu ISO 10328. Rezultati kažejo, da so 3D natisnjeni pripomočki primerljivi ali boljši od tradicionalnih, kar potrjuje njihov potencial v medicini.
Ključne besede: dodajalne tehnologije, 3D tisk, protetika, ortotika, umetni ud, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 31.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,60 MB)

Opis: V diplomskem delu smo prikazali vključitev jezikovnih tehnologij v mobilno aplikacijo. Opisali smo jezikovne tehnologije ter njihov razvoj in se osredotočili na avtomatsko prepoznavo govora, strojno prevajanje in sintezo govora. Navedli smo metrike, s katerimi se jezikovne tehnologije vrednotijo, in ustvarili delujoč prototip mobilne aplikacije, v katero smo vključili jezikovne tehnologije. Naredili smo primerjavo treh ponudnikov jezikovnih storitev: Microsoft Azure, Google Cloud Platform in Slovenščina.eu. Rezultati so pokazali, da je storitev Slovenščina.eu najučinkovitejša pri avtomatski prepoznavi govora, Microsoft Azure pri strojnem prevajanju, Google Cloud Platform pa je pri skoraj vseh metrikah dosegel zadnjo mesto.
Ključne besede: jezikovne tehnologije, vrednotenje jezikovnih tehnologij, razvoj mobilne aplikacije
Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (3,10 MB)

Opis: Sodobne jezikovne tehnologije prispevajo k hitrejšemu, kakovostnemu in ekonomičnemu načinu prevajanja in so neizogibni del prevajalčevega vsakdanjika. Z razvojem tehnologije in predvsem umetne inteligence se spreminjajo tudi kompetence prevajalca, ki postaja lektor, večjezični in medkulturni strokovnjak ter popravljalec strojnih prevodov. Namen magistrske naloge je primerjati kakovost prevodov in doslednost terminologije dela letnega poročila zavarovalnice Allianz za leto 2023 iz nemščine v slovenščino, ki jih ustvarimo s pomočjo treh spletnih in prosto dostopnih prevajalnikov, tj. orodja DeepL, umetne inteligence Chat GPT in Googlovega Prevajalnika, ter ugotoviti s katerim prevajalnikom ustvarimo ustrezen in terminološko konsistenten prevod. V teoretičnem delu smo predstavili zavarovalniško družbo Allianz, letna poročila kot vrsto strokovnih besedil, strokovni jezik in posebnosti strokovnega izrazja s področja zavarovalništva in financ. Izpostavili smo funkcionalistično teorijo in teorijo skoposa, na podlagi katere smo opravili analizo izrazoslovja. V empiričnem delu smo raziskali kakovost prevodov določenega dela letnega poročila zavarovalnice Allianz in prevodov strokovne terminologije iz nemščine v slovenščino, ki smo jih ustvarili s pomočjo vseh treh zgoraj naštetih spletnih prevajalnikov. V sklepnem delu magistrskega dela smo predstavili in komentirali ugotovitve empirične raziskave ter na podlagi le-te navedli spremembe kompetenc, ki jih prevajalec glede na hiter razvoj tehnologije in umetne inteligence prinaša na prevajalski trg.
Ključne besede: zavarovalniška družba Allianz, letno poročilo, prevod, prevajalske tehnologije, teorija skoposa.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,21 MB)