| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prevoz armiranobetonskih elementov : magistrsko delo
Juraj Bilić, 2023, magistrsko delo

Opis: Skoraj vsa podjetja v gospodarstvu se srečujejo s prevozom in manipulacijo tovora, tako je tudi v gradbeništvu, kjer je v veliki meri zajeta organizacija ter tehnologija izvajanja prevoza materialov, opažev, strojev in lastnih izdelkov iz proizvodnje na gradbišče ali iz enega gradbišča na drugo. Magistrsko delo temelji na prevozu armiranobetonskih elementov podjetja Pomgrad d.d. iz proizvodnje do gradbišča, kjer v celoti sestavljajo prefabricirano armiranobetonsko halo. Opisana je tehnologija za cestnega in kombiniranega železniško-cestnega prevoza. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo tehnološkega, časovnega in ekonomskega vidika analizirali in primerjali obe vrsti prevoza. Največji poudarek smo namenili ekonomskemu vidiku, kjer smo ugotovili, da je z uporabo vlačilcev omenjenega podjetja kombinirani prevoz stroškovno nekoliko višji, vendar bi z manjšimi izboljšavami kombinirani prevoz lahko postal stroškovno sprejemljivejši. V zaključku magistrskega dela smo s pomočjo nastavljenih enačb v računalniškem programu Microsoft Excel izdelali model izračuna, ki ob vnosu osnovnih parametrov prikaže rentabilnejšo vrsto prevoza.
Ključne besede: tehnologija prometa, organizacija prometa, cestni prevoz, železniški prevoz, armiranobetonski elementi.
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (6,25 MB)

2.
Konceptualna zasnova inovativnega sistema upravljanja dostopa tovornih vozil v mestna središča : magistrsko delo
Matjaž Majcen, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje reguliranja tovornega prometa v urbanih območjih. Podrobneje so analizirani problemi in izzivi mestne logistike ter raznoliki ukrepi za njeno reševanje. Posebna pozornost je namenjena obstoječim sistemom za omejevanje tovornega prometa v mestih. Izveden je sistematičen in kritičen pregled raznolikih sistemov in pristopov v Evropi. S ciljem zagotoviti fleksibilnejši in samouravnalen sistem je predstavljen koncept upravljanja mestne logistike s pomočjo tržnih dovolilnic in tehnologije veriženja blokov. Podana je ocena učinkov predlagana sistema in potencialne smeri nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: mestna logistika, tovorni promet, omejevanje prometa, okoljska območja, cestninjenje, tržne dovolilnice, tehnologija veriženja blokov, sistem upravljanja
Objavljeno v DKUM: 19.01.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

3.
Pregled ukrepov za preprečevanje z utrujenostjo povzročenih prometnih nesreč
Tomaž Sotlar, 2016, diplomsko delo

Opis: Utrujenost in posledična zaspanost sodita med glavne dejavnike za nesreče poklicnih voznikov v cestnem prometu. V diplomski nalogi smo opisali obstoječe tehnologije, ki opozarjajo ali so v pomoč voznikom, ki se spopadajo z utrujenostjo. Predstavili smo tudi medijske kampanje in pravne predpise s tega področja. S pomočjo ankete smo v diplomski nalogi raziskali pogoje dela, obremenjenost voznikov in njihovo spopadanje z utrujenostjo. Preverili smo razširjenost modernih tehnoloških naprav, v kolikšno pomoč so voznikom in ali so te naprave sploh zaželene v tovornih vozilih. Zanimalo nas je, če se vozniki na splošno dovolj zavedajo nevarnosti vožnje v utrujenem stanju in kakšni so vzroki za morebitno neupoštevanje predpisov, kar lahko vodi v utrujenost in posledično povzroči nesrečo. Na podlagi rezultatov ankete smo podali zakonodajne, infrastrukturne, organizacijske in tehnološke predloge za izboljšavo stanja.
Ključne besede: varnost cestnega prometa, utrujenost, prometne nesreče, tehnologija, zakonodaja, ozaveščanje voznikov
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1040; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

4.
Tehnologije gradnje premostitvenih objektov na obstoječem železniškem omrežju s povečanjem funkcionalnosti uporabe provizorijev
Ivo Bojc, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava staranje obstoječe železniške infrastrukture, kjer je potrebno za njeno nemoteno delovanje sprotno obnavljanje (zamenjevanje) dotrajanih premostitvenih objektov na njej. V ta namen so se tekom časa v različnih državah razvile različne tehnologije gradenj, katerih skupni imenovalec je želja po čim manjšem motenju prometa na njej. Zapore prometa se lahko pri tem praviloma merijo samo v urah ali, pri večjih posegih, nekaj dneh. V pomanjkanju pregleda nad temi specifičnimi tehnologijami je v tem delu najprej narejena raziskava vseh omenjenih tehnologij in njihova medsebojna primerjava. Ker nobena od teh tehnologij ni univerzalna, vsaka od teh izkazuje določene prednosti in slabosti v konkretnih pogojih glede na lokacijo in specifične želje investitorjev. Zaradi tega je zelo pomembno, da je nabor možnih tehnologij čim večji, kar omogoča večjo prilagodljivost danim pogojem, in s tem njihovo večjo učinkovitost. Predpostavljamo, da se lahko s kombiniranjem nekaterih od njih ta nabor še nekoliko razširi. Mnoge od navedenih tehnologij uporabljajo provizorije, ki omogočajo odvijanje prometa po tirih nad odprto gradbeno jamo. Ker pa so njihovi razponi omejeni, je omejen tudi prostor pod njimi. Tako smo postavili tezo, da se lahko ta prostor pod provizoriji bolje izkoristi, s čimer bi se lahko pod njimi gradile večje konstrukcije kot do sedaj, tako da bi se povečala tudi funkcionalnost uporabe le-teh. V ta namen je v tem delu razvit nov način podpiranja provizorijev s sestavljivimi montažnimi oporniki, ki koristno širino gradbene jame pod njimi v določenih primerih povečajo, in s tem vplivajo na učinkovitost provizorijev.
Ključne besede: premostitveni objekti, mostovi, tehnologija gradnje, železniška infrastruktura, dotrajani objekti, ovire v prometu, zapore prometa, stroški ovir, provizoriji, potiskanje s strani, vrivanje konstrukcij, potisne steze, montažna gradnja, montažni opornik, prekladne konstrukcije, podporne konstrukcije, zagatne stene
Objavljeno v DKUM: 11.07.2016; Ogledov: 1510; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (14,40 MB)

5.
IDENTIFIKACIJA MERODAJNIH TEHNIČNO TEHNOLOŠKIH PARAMETROV ZA NADGRADNJO MODELA ZARAČUNAVANJA UPORABNINE NA ŽELEZNIŠKI INFRASTRUKTURI
Kristijan Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje organiziranja železniškega prometnega sistema, ki na podoben način še ni bilo raziskano in zajema določitev tistih merodajnih tehnično–tehnoloških kriterijev za zaračunavanje uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture, ki najbolj vplivajo na učinkovitost in ekonomsko vzdržnost posameznega modela zaračunavanja uporabnine. Sistem zaračunavanja uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture je na dolgi rok lahko ekonomsko vzdržen, če se z uporabnino pokriva želen odstotek sredstev za vzdrževanje in razvoj javne železniške infrastrukture. Sama uporabnina pa ne sme biti previsoka, da ne odvrne prevoznikov od opravljanja železniških prevozov. Vprašljivost vzdržnosti posameznih modelov za zaračunavanje uporabnine je posledica pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja in neustrezne povezanosti med stanjem javne železniške infrastrukture in tehnično–tehnološkimi parametri za določitev uporabnine. Skozi magistrsko delo je zato s pomočjo merodajnih tehnično–tehnoloških parametrov izvedena primerjava obstoječih modelov uporabnine in ugotovljene njihove značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Prav tako je izvedena tudi primerjava posameznih obstoječih modelov uporabnine z vidika ekonomske trajnosti oz. vzdržnosti, saj se ciljni odstotek pokrivanja med posameznimi državami zelo razlikuje. Ugotovitve kažejo, da ravno želena stopnja pokritja stroškov javne železniške infrastrukture posameznih držav najbolj vpliva na določanje parametrov za zaračunavanje uporabnine, sami modeli za zaračunavanje uporabnine pa so si v svoji osnovi dokaj podobni. Slovenija si je zadala cilj, da bi od izhodiščnega leta 2008, ko je bila stopnja pokritja stroškov infrastrukture 8,95%, do ciljnega leta 2020 dosegla 30% stopnjo pokritosti. Izračuni pa kažejo, da je bil delež pokritja v letu 2014 le še 5,96% (na Hrvaškem 11,91% in v Avstriji 19,60%), kar kaže na bistveno odstopanje od primerjanih držav in sledenja zadanemu cilju. Zato se poraja sklep, da slovenski model zaračunavanja uporabnine ne zagotavlja ustreznega deleža oz. odstotka pokritja stroškov javne železniške infrastrukture z zaračunano uporabnino in dolgoročno (trajnostno) ne sledi ciljem vzpostavljene in sprejete prometne politike. Za potrditev le-tega je bila zato na določenem progovnem odseku izbrane tipične proge mešanega prometa, državna meja – Rogatec – Stranje – Grobelno, izvedena podrobna analiza stanja javne železniške infrastrukture, prepustnosti proge, stroškov in prihodkov proge, izračunana dejanska izkoriščenost tega odseka ter izračunan delež pokritja stroškov javne železniške infrastrukture z zaračunano uporabnino. Ugotovitve na omenjenem raziskanem primeru kažejo, da za doseganje želenega deleža oz. odstotka pokritja ni dovolj le v celoti izkoristiti razpoložljivih prostih progovnih kapacitet, ampak je potrebno tudi znižati stroške javne železniške infrastrukture (proge) in/ali zvišati ceno vlakovnega kilometra in/ali modificirati model zaračunavanja uporabnine. To pa potrjuje tezo, da med stanjem javne železniške infrastrukture in stroški, povezanimi z njo, ter modelom za zaračunavanje uporabnine, kot posledico želenega ciljnega odstotka pokrivanja stroškov javne železniške infrastrukture, ni prave korelacije, saj želenega deleža pokritja stroškov ni možno doseči brez drastičnih posegov v stroškovni in prihodkovni del javne železniške infrastrukture. Zato je v nalogi podan predlog modificiranega in nadgrajenega modela zaračunavanja uporabnine, ki vključuje dva dodatna merodajna tehnično-tehnološka parametra: izhodiščno stanje infrastrukture in obremenjenost infrastrukture zaradi izkoriščenosti progovnih kapacitet. Z modificiranim in nadgrajenim modelom in izračuni je prikazano, da se je možno preko sistema odbitkov in dodatkov v obliki novih parametrov v modelu uporabnine približati želenim ciljem zaračunavanja uporabnine in le-to oblikovati stimulativno in bolj učinkovito.
Ključne besede: Železniška infrastruktura, uporabnina, tehnologija železniškega prometa, tehnično-tehnološki parametri uporabnine, organiziranje železniškega prometa
Objavljeno v DKUM: 01.07.2016; Ogledov: 1210; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
Transportne tehnologije
Brigita Gajšek, 2008, drugo učno gradivo

Ključne besede: transport, transportne tehnologije, transportne aktivnosti, tehnologija prometa, visokošolski učbeniki
Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 2453; Prenosov: 279
URL Povezava na celotno besedilo

7.
UVEDBA AVTOMATSKEGA SKLADIŠČNEGA SISTEMA KARDEX
Natalija Strmšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava in opisuje skladiščno poslovanje, specifično se nanaša na primer v praksi, in sicer na proizvodno tehnologijo ter skladiščno poslovanje v podjetju SG Automotive, d.o.o.. Podaja značilnosti skladiščenja pred uvedbo avtomatskega skladiščnega sistema KARDEX, opisano je tudi posebno skladiščenje materiala, ki zahteva specifične pogoje skladiščenja, da se ohrani njegova uporabnost in kvaliteta. Osrednji del diplomske naloge obravnava avtomatski skladiščni sistem KARDEX, njegove lastnosti, vpeljavo ter njegov pomen in vpliv na skladiščenje. V tem delu je opisan tudi način upravljanja sistema, navedena je ustrezna programska oprema ter način rokovanja z njo. V sklepnem delu pa so podane prednosti in pomanjkljivosti sistema KARDEX, ocena upravičenosti njegove uvedbe ter dejavniki in dejstva, na katere je pri tem sistemu potrebno še posebej paziti.
Ključne besede: tehnologija prometa, skladiščno poslovanje, sledljivost, avtomatski skladiščni sistemi
Objavljeno v DKUM: 09.12.2009; Ogledov: 3983; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (42,05 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici