| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1123
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza ddom in hierarhičnega koncepta planiranja proizvodnje
Inka Rupnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Problem: Klasičen sistem planiranja proizvodnje, v literaturi prepoznan tudi kot model hierahičnega planiranja proizvodnje ali MRP II (Manufacturing resource planning) ali koncept MRP/CRP (Material / Capacity requirements planning) ali klasični MRP, nam ne omogoča optimalnega planiranja in natančnega pregleda zalog, ker modul MRP ne upošteva operacij, ki so v teku. Pri klasičnem planiranju MRP naročila niso zaključena ob pravem času, kajti pretok informacij in podatkov je prepočasen. Namen: Namen diplomske naloge je narediti primerjalno analizo klasičnega hierarhičnega planiranja MRP proizvodnje in sodobnega planiranja DDOM (Demand driven operating model). Metode in orodja: Raziskovali smo literaturo s področja hierarhičnega planiranja MRP proizvodnje in planiranja DDOM. Analizirali smo gradiva o izobraževanju planiranja proizvodnje GlobalBikelnc v SAP/R3 in SAP4HANA. Primerjali smo orodji SAP/R3 in SAP4HANA ter naredili primerjalno analizo aktivnosti in ukazov za izvedbo izobraževanja med SAP/R3 in SAP4HANA. Naredili smo tudi primerjalno analizo klasičnega planiranja in planiranja DDOM. Rezultat diplomskega dela: Klasičen sistem planiranja proizvodnje, v literaturi prepoznan tudi kot model hierahičnega planiranja proizvodnje ali MRP II (Manufacturing resource planning) ali koncept MRP/CRP (Material / Capacity requirements planning) ali klasični MRP, nam ne omogoča optimalnega planiranja in natančnega pregleda zalog, ker modul MRP ne upošteva operacij, ki so v teku. Pri klasičnem planiranju MRP naročila niso zaključena ob pravem času, kajti pretok informacij in podatkov je prepočasen.
Ključne besede: primerjalna analiza, oskrbovalna veriga, informacijska tehnologija, programska oprema, DDOM.
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

2.
Označevanje in sledenje polizdelkov v podjetju Arcont d.d.
Jaka Meglič, 2021, diplomsko delo

Opis: V predloženem diplomskem delu je obravnavana tematika industrijskega označevanja in sledenja materiala (polizdelkov). V prvem delu je predstavljeno teoretično ozadje različnih vrst tehnologij za označevanje in sledenje ter njihova medsebojna primerjava. V praktičnem delu je shematsko prikazano trenutno stanje intralogistike v podjetju Arcont d. d. in izpostavljene težave s področja označevanja in sledenja polizdelkov, s katerimi se trenutno podjetje sooča. S pomočjo kritične analize smo identificirali in prikazali možne vzroke za neučinkovito delovanje na področju označevanja in sledenja polizdelkov v podjetju. Izmed vseh obravnavanih tehnologij sta za naš obravnavan primer najprimernejši tehnologiji označevanja s črtno kodo in RFID. Preden smo podali primerno rešitev, smo za slednji tehnologiji izdelali SWOT analizo. Na koncu so opisani predvideni učinki uvedbe izbrane tehnologije za označevanje in slednje.
Ključne besede: intralogistika, označevanje, sledenje, tehnologija črtne kode, RFID.
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 31; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Dejavniki starševske mediacije otrokove uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
Živa Vidic, 2021, magistrsko delo

Opis: Starševska mediacija pomeni uporabo strategij z namenom zmanjševanja negativnih in optimiziranja pozitivnih vplivov informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za otroka. V raziskavi smo se osredotočili na tiste, ki so v literaturi najpogosteje omenjene, tj. aktivna mediacija, aktivna mediacija internetne varnosti, monitoring, restriktivna mediacija in tehnična restrikcija. Zanimalo nas je, kako se povezujejo s starostjo otrok, z velikostjo družine in značilnostmi staršev, tj. s starostjo ter z izobrazbo, IKT samoučinkovitostjo, s stališči do interneta in skrbmi glede otrokove uporabe IKT-ja. Vključili smo tudi spremenljivke količine uporabe IKT-ja za starša in otroka. Spletni vprašalnik je ustrezno izpolnilo 511 staršev osnovnošolskih otrok 1.–9. razreda. Po analizi oblike odnosa med posameznim tipom mediacije in starostjo otroka smo poleg korelacijskih analiz izvedli tudi hierarhične analize za posamezen tip mediacije ter obenem ločeno za mlajše (1.–5. r.) in starejše (6.–9. r.) otroke. Izkazalo se je, da se otrokova starost z aktivno in restriktivno mediacijo povezuje negativno ter linearno, ostale strategije so s to spremenljivko nakazovale kurvilinearen odnos. Ugotovili smo, da se vsak izmed izbranih dejavnikov statistično značilno povezuje z vsaj enim tipom mediacije. Starost in izobrazba starša sta največji delež variance pojasnili pri monitoringu starejših otrok, število otrok v družini pri aktivni mediaciji mlajših otrok, vključitev spremenljivk odnosa staršev do IKT pri aktivni mediaciji internetne varnosti, spremenljivke količine uporabe IKT pa pri restriktivni mediaciji mlajših otrok.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), starševska mediacija, IKT samoučinkovitost, stališča do interneta
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
Rešitve pametnih mest v Sloveniji
Simon Žibert, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opravili pregled literature, s katerim smo preučili pametna mesta in koncepte, ki jih opredeljujejo. Namen raziskave je bil ugotoviti delovanje pametnih mest in prednosti, ki jih ta prinašajo, ter primerjati rešitve pametnih mest v Sloveniji. V praktičnem delu je bila pripravljena in opravljena anketa, s katero smo prebivalce mesta Maribor spraševali o poznavanju pametnih rešitev. Rezultate ankete smo uporabili kot idejo za implementacijo prototipne mobilne aplikacije, s katero smo predstavili eno izmed možnih rešitev za težave, povezane s prometom.
Ključne besede: pametno mesto, informacijska tehnologija, trajnostni razvoj, zelena energija, internet stvari
Objavljeno: 02.06.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

5.
Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole
Andrej Velikonja, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu so predstavljena izhodišča za sodoben, kakovosten pouk, ki sledi kompetencam vseživljenjskega učenja (kompetencam 21. stoletja). Drugi sklop je posvečen strukturi učnega načrta predmeta Tehnika in tehnologija v osnovni šoli (Učni načrt, 2011). Na podlagi teoretičnih izhodišč smo pri predmetu tehnika in tehnologija v osmem razredu osnovne šole načrtovali didaktične sklope, zasnovali in izvajali vsebine tehnike in tehnologije po predstavljenih izhodiščih, metodah in oblikah na učenca usmerjenega pouka ter opazovali rezultate. Za analizo so bile uporabljene osnovne opisne statistike in kvalitativne metodološke metode (spremljanje dejavnosti, anekdotični zapisi in fotografsko spremljanje dejavnosti). Cilj naloge je bil analizirati naslednje vidike: – didaktični in metodični vidiki načrtovanja in izvedbe nalog z vidika ciljev in kompetenc 21. stoletja, – načrtovanje didaktičnih sklopov, ki zajemajo ustvarjalne vsebine področja tehnike in tehnologije v osmem razredu osnovne šole, – vpliv prostorskih in materialnih pogojev dela na izvedbo zastavljenih nalog, – vrednotenje postopkov dela in rezultatov dela učencev, ki so nastali na podlagi meril, oblikovanih v okviru načrtovanih vsebin pouka.
Ključne besede: osnovna šola, tehnika in tehnologija, problemski pouk, kompetence 21. stoletja
Objavljeno: 25.05.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

6.
Analiza in primerjava platform za razvoj pametnih pogodb na verigah blokov
Simon Brecl, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu opisali osnovne koncepte tehnologije veriženja blokov in pametnih pogodb. Predstavili smo najbolj razširjene platforme, ki omogočajo razvoj in delovanje pametnih pogodb in jih lahko uporabimo za ustvarjanje javnega ali zasebnega omrežja verig blokov. Enakosti in razlike platform smo prikazali v primerjalni tabeli. Na podlagi analize smo za razvoj pametne pogodbe izbrali platforme Ethereum, Neo, EOS, Hyperledger Fabric in Quorum. V praktičnem delu smo z uporabo orodij, ki jih nudijo platforme, implementirali pametne pogodbe za izbran scenarij in delovanje testirali v lokalnih omrežjih. Na koncu smo pridobljene rezultate prikazali v tabeli in jih analizirali.
Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, decentraliziranost, platforme, pametne pogodbe
Objavljeno: 13.05.2021; Ogledov: 282; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

7.
Prometna varnost avtonomnih vozil
Aljaž Lipar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Po vsem svetu v cestnem prometu vsako leto za posledicami prometnih nesreč umre več kot milijon ljudi, med 20 in 50 milijonov pa jih utrpi telesne poškodbe. Njihov glavni vzrok je človeški faktor. Ugotovljeno je bilo, da kar 94 % vseh prometnih nesreč povzroči človek. Avtonomna vozila, to so vozila, ki lahko delno ali v celoti prevzamejo dinamično vožnjo, so zasnovana z namenom, da bi odpravljala napake voznikov in posledično zmanjšala število prometnih nesreč in njihovih žrtev. V diplomski nalogi smo predstavili zgodovino avtonomnih vozil, opredelili avtonomne stopnje in predstavili njihovo delovanje. V raziskovalnem delu naloge smo opisali obstoječe stanje varnosti cestnega prometa, zakonodajo na področju avtonomnih vozil in prikazali statistično analizo dosedanjih prometnih nesreč, ki so se zgodile z avtonomnimi vozili. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili reprezentativni vzorec ljudi in z analizo njihovih odgovorov prikazali javno mnenje o varnosti avtonomnih vozil. Prišli smo do ugotovitve, da je za večino prometnih nesreč z avtonomnimi vozili odgovoren človek in da imajo anketiranci v večini pozitivno mnenje o varnosti avtonomnih vozil.
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna tehnologija, prometne nesreče, varnost, javno mnenje
Objavljeno: 21.04.2021; Ogledov: 196; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

8.
Samoocenjevanje digitalnih kompetenc šole
Tanja Herman, 2021, diplomsko delo

Opis: Za diplomsko delo je izbrano samoocenjevanje digitalnih kompetenc šole. Izbrana je Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci, saj je šola na vasi, hkrati pa je prisoten interes, kako hitro lahko sledijo napredku v svetu in hitremu razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Na podlagi intervjujev je spoznano, kakšen je njihov šolski sistem, kako uspevajo razvijati digitalne kompetence in ali uspejo slediti sodobni informacijsko-komunikacijski tehnologiji, ter je ob enem šoli pokazano, kako lahko sama izvede samoocenjevanje določenega področja in le-to uporabi za napredek ali dodano vrednost.
Ključne besede: samoocenjevanje, digitalne kompetence, IKT-tehnologija
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

9.
IKT v šoli in doma
Maruša Duh, 2020, magistrsko delo

Opis: Novodobne tehnologije in mediji se kažejo v vseh sferah našega življenja. Dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je postala norma, ki nakazuje napredek in razvitost določene družbe. IKT se je iz domačega udobja preselila tudi v šolski prostor. V šoli ima IKT pozitivne in negativne učinke. Pozitivni učinki so, da IKT dviguje motivacijo učencev, omogoča lažji dostop do informacij in je podpora sodobnim pristopom v poučevanju. IKT tudi olajša poučevanje otrok s posebnimi potrebami ter omogoči učitelju, da se lažje približa učencem z različnimi učnimi stili. Negativni učinki pa so, da IKT ne more nadomestiti učitelja, saj ni sposobna empatije in odzivanja na trenutno učno strategijo, ter se ne more prilagoditi trenutnemu ozračju v razredu. Prav tako se ne odzove na konkretne učne, vedenjske in osebne težave, ki se pojavijo pri posamezniku ali pri celotnem razredu, medtem ko se učitelj lahko. V raziskavi nas je zanimala uporaba štirih IKT-naprav – mobilni telefon, tablični računalnik, računalnik in televizija – pri učencih tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja z območja, ki ga pokriva Zavod RS za šolstvo Slovenije, OE Maribor. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Odgovorili smo na vsa raziskovalna vprašanja in potrdili ali delno potrdili vse zastavljene hipoteze.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, šola, IKT-naprave, učinki IKT-ja na izobraževanje
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 213; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij
Lara Klemenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Ključne besede: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 251; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (638,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici