1. Razvoj tehnološko-ekonomskega modela za oceno investicije v hlev za rejo brojlerjev : diplomsko deloVeronika Kolar, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je analiza reje piščancev (brojlerjev) za meso glede na tehnološko-ekonomske parametre, glede na finančno upravičenost investicije ter glede na povrnitev investicije v izgradnjo novega hleva v 30. letih. S pomočjo tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo razvili kalkulacijo skupnih stroškov, ter ocenili investicijo glede na parametre neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosa s štirimi različnimi diskontnimi stopnjami. Ugotovili smo, da znaša koeficient ekonomičnost 2,03 kar pomeni, da je reja brojlerjev ekonomsko upravičena. Investicija pa bi se nam pri 6,85 odstotni obrestni meri vrnila že v trinajstem letu, ko bi bila neto sedanja vrednost prvič pozitivna
Ključne besede: tehnološko-ekonomski simulacijski model, investicija, hlev, brojlerji
Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 1034; Prenosov: 105
 Celotno besedilo (1,36 MB) |
2. Izračun neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosnosti pri investiciji pridelave paradižnika v rastlinjakuDejan Šumak, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V tem magistrskem delu smo proučili ekonomski in finančni vidik upravičenosti investicije. To delo je razdeljeno na tri dele, in sicer na pregled objav, na material in metode ter na rezultate z razpravo. Cilj le-tega je bil izračunati ključne parametre finančne analize in ugotoviti najdonosnejšo investicijo.
Pri pregledu objav smo predstavili izsledke iz različne domače in tuje literature, virov ter člankov, in sicer glede investicijskega odločanja, vrednotenja-ocenjevanja investicijskih objektov, NSV, ISD ter primerjave NSV in ISD. Ugotovili smo, da sta metodi NSV ter ISD najbolj uveljavljeni tradicionalni metodi za ocenjevanje upravičenosti investicije. Na njuni podlagi smo opravili izračune glede ugotavljanja smotrnosti naše investicije v rastlinjak.
V poglavju, v katerem smo opredelili material in metode dela, smo opisali investicijo, ocenili materiale, stroške in prihodke ter izračunali denarni tok. Izvedli smo dve oceni investicije, in sicer za 2 in 4,5 hektarja rastlinjaka, pri katerih smo uporabili različne scenarije, in sicer scenarij A, pri katerem sta cena (EUR) in pridelava (kg) konstanti, scenarij B, pri katerem je pridelava (kg) konstanta in cena (EUR) spremenljivka, ter scenarij C, pri katerem je cena (EUR) konstanta in pridelava (kg) spremenljivka. Za izračun upravičenosti investicije smo zajeli obdobje trinajstih let.
Ugotovili smo, da bodo stroški materialov in ostali stroški pri obeh površinah pri scenariju A v drugem letu najvišji, nato pa bodo vsako leto padali. Pri scenariju B so prav tako stroški najvišji v drugem letu, nato pa bodo vsako leto nižji. Pri scenariju C so stroški prav tako najvišji v drugem letu, nato pa bodo padali. Stroški materiala in ostali stroški so v drugem letu najvišji zaradi vložka v investicijo.
Pri izračunu predvidenih stroškov (scenarij A) smo pri obeh površinah ugotovili, da so prihodki vsako leto konstantni. Pri scenariju B in C smo ocenili, da prihodkov v prvem letu ne bomo imeli, nato pa bodo vsako leto naraščali.
Denarni tok smo izračunali na podlagi predvidenih skupnih prihodkov in predvidenih skupnih stroškov, pri čemer v skupnih stroških nismo upoštevali amortizacije. Ugotovili smo, da je pri obeh površinah (scenarij A) denarni tok pozitiven, kar pomeni, da je investicija upravičena. Če primerjamo denarni tok po scenariju B, ugotovimo, da je investicija za 4,5 hektarja smotrnejša od investicije za 2 hektarja rastlinjaka, ker je denarni tok pozitiven že v petem letu, medtem ko je za manjšo površino šele v šestem letu. Po scenariju C je pri obeh površinah denarni tok v prvem letu negativen, kar pomeni, da sta v tem letu obe investiciji neupravičeni.
Na podlagi izračuna NSV in ISD smo ugotovili, da je investicija smiselna na večji površini.
Ključne besede: neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti, investicijsko vrednotenje, tehnološko-ekonomski simulacijski model
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 5151; Prenosov: 568
Celotno besedilo (876,06 KB) |
3. Razvoj večkriterijskega modela za oceno naložb v okviru dopolnilnih dejavnostiMarjeta Bizjak, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Raziskava je v prvi vrsti temeljila na razvoju tehnološko ekonomsko simulacijskega modela za pridelavo ekoloških jabolk in za predelavo dela teh jabolk v jabolčni sok in jabolčni kis. S pomočjo razvitega tehnološkega ekonomskega simulacijskega modela so se v nadaljevanju ocenjevali najpomembnejši ekonomski parametri, tako za jabolka kot za jabolčni sok in jabolčni kis. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da sta pridelava in predelava vseh analiziranih proizvodov ekonomsko in finančno upravičeni. Analiza je pokazala, da je pri pridelavi jabolk finančni rezultat 60.231,27 € (na površini 2,62 ha) in koeficient ekonomičnosti, Ke = 3,06. Pri predelavi jabolk v jabolčni sok je finančni rezultat 5.053 € in Ke = 1,42. Pri jabolčnem kisu je finančni rezultat 9.804 € Ke = 1,65. Modelna ocena parametrov naložbe je pokazala, da je investicija v predelavo jabolk (jabolčni sok in jabolčni kis) upravičena, saj je po treh letih konstantnega letnega denarnega toka pri ISD = 5,5% parameter NSV = 14.338,31 €. Na podlagi finančne analize je ocenjeno, da najvišja obrestna mera, pri kateri se bo naložba v predelavo jabolk povrnila v treh letih, 8,81 % (NSV = 11.912,94 €). Za majhne ekološke kmetije je torej priporočljivo, da pridelavo jabolk nadgrajujejo z dopolnilno dejavnostjo in si na ta način zagotovijo možnost za izboljšanje svojega dohodkovnega položaja. Večkriterijska ocena poslovnih alternativ predelave sadja z orodjem DEX-i je pokazala, da je lahko model priporočilo in pomoč pri odločanju o poslovnih alternativah.
Ključne besede: tehnološko ekonomski simulacijski model, CBA-analiza, večkriterijska odločitvena analiza, model DEX-i
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1847; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,35 MB) |
4. |
5. Analiza investicije v obrat za predelavo perutnineJasmina Pušnik, 2012, diplomsko delo Opis: Namen naloge je bil proučiti ekonomsko upravičenost gradnje klavnice za predelavo perutnine na vzorčni kmetiji. Za pomoč smo v Excelu razvili tehnološko-simulacijski model za ocenjevanje investicije. Model izračunava neto sedanjo vrednost (NSV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). Predvideli smo pet različnih scenarijev glede na prodajno ceno očiščenih in pakiranih piščancev (1,89 €, 3,00 €, 3,50 €, 4,19 €, 4,50 €). Hipotezo lahko delno potrdimo. V prvem scenariju, pri najnižji ceni perutnine 1,89 € na kilogram, investicija v predelavo perutnine ni upravičena. V ostalih štirih scenarijih pa je investicija upravičena.
Ključne besede: investicija, dopolnilna dejavnost, tehnološko-simulacijski model, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti
Objavljeno v DKUM: 23.10.2012; Ogledov: 2408; Prenosov: 222
Celotno besedilo (167,17 KB) |
6. RENTABILNOST VEZANE REJE KRAV MOLZNIC NA MANJŠI KMETIJIRudi Tacer, 2011, diplomsko delo Opis: Cilj raziskave je bil analizirati mlečnost na obravnavani kmetiji in oceniti ekonomsko upravičenost prireje mleka na manjši kmetiji. Za oceno ekonomske upravičenosti prireje mleka na kmetiji se je razvil tehnološko-ekonomski simulacijski model s pripadajočimi podmodeli. Z uporabo razvitega simulacijskega modela je med drugim omogočena tudi izdelava kalkulacij skupnih stroškov za prirejo mleka. Ocenjevali so se pomembnejši ekonomski parametri, kot so koeficient ekonomičnosti (Ke), finančni rezultat (FR), lastna cena (LC) idr. Rezultati ekonomske analize prireje mleka kažejo, da je prireja mleka ekonomsko upravičena tudi na manjši kmetiji z enajstimi molznicami, saj vrednost koeficienta ekonomičnosti dosega 1,32. Med ekonomskimi parametri je ocenjena tudi pozitivna vrednost finančnega rezultata, ki je 6.597 €.
Ključne besede: tehnološko-ekonomski simulacijski model, kalkulacija, prireja mleka, ekonomski parametri.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2011; Ogledov: 2788; Prenosov: 301
Celotno besedilo (248,58 KB) |
7. RAZVOJ TEHNOLOŠKO EKONOMSKEGA SIMULACIJSKEGA MODELA ZA PREDELAVO MESA NA KMETIJIBarbara Puhan, 2010, diplomsko delo Opis: Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost, ki se opravlja na kmetiji z namenom izboljšanja njenega ekonomskega stanja. Cilj diplomske naloge je oceniti ekonomsko upravičenost predelave mesa v mesne izdelke (v našem primeru v prekmursko šunko). Za ocenjevanje ekonomske upravičenosti dopolnilne dejavnosti na kmetiji, bo razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za predelavo mesa. Z uporabo ustreznega simulacijskega modela bo med drugim omogočena izdelava kalkulacij skupnih stroškov za predelavo svinjskega mesa. Ocenjeni bodo tudi nekateri ekonomski parametri, ki so pomembna informacija za nadaljnje načrtovanje na kmetiji in za obvladovanje stroškov v različnih procesih poslovanja. Rezultati ekonomske analize predelave stegna v prekmursko šunko kažejo, da je predelava mesa na kmetiji ekonomsko upravičena (Ke = 1,1). Primerjalna analiza rezultatov kaže, da je ekonomsko najustreznejše trženje prekmurske šunke kot surovina v narezku. Pri neposredni prodaji celega kosa prekmurske šunke (povprečne teže 4,5 kg) znaša njena vrednost 53,17 € in lastna cena 13,13 €. Nadalje je analiza pokazala tudi, da znaša skupni prihodek pri prodaji šunke v narezku 117,48 €.
Ključne besede: Ključne besede: tehnološko-ekonomski simulacijski model / predelava mesa / prekmurska šunka / ekonomika
Objavljeno v DKUM: 07.10.2010; Ogledov: 3234; Prenosov: 340
Celotno besedilo (901,27 KB) |
8. Ekonomičnost pridelovanja paprike in solatnih kumar na prostem in v zaščitenem prostoruSilvo Pozderec, 2010, diplomsko delo Opis: Raziskava je temeljila na ekonomski analizi pridelave paprike(Capsicum annum L.) in solatnih kumar (Cucumis sativus L.) na prostem in v zaščitenem prostoru. Za pridelavo omenjenih zelenjadnic so bili v ta namen razviti simulacijski modeli, ki so temeljili na tehnološko-ekonomskih podatkih pridelave paprike in solatnih kumar pri obeh načinih pridelave. Pridelava paprike in solatnih kumar je v zaščitenem prostoru bolj dobičkonosna kot pridelava na prostem. V zaščitenem prostoru je pridelava solatnih kumar ekonomsko smotrnejša od pridelave paprike, saj koeficient ekonomičnosti (Ke) pridelave solatnih kumar dosega vrednost Ke = 1,4, medtem ko je pri papriki Ke = 1,1. Slednje sta nam potrdila tudi dva scenarija, ki smo ju analizirali v okviru analize občutljivosti. Pokazala sta, da je le pridelava solatnih kumar v zaščitenem prostoru ekonomsko upravičena, saj je vrednost Ke = 1,2, medtem ko je pri vseh ostalih sistemih pridelave bil Ke pod vrednostjo 1.
Ključne besede: simulacijski modeli, paprika, solatne kumare, tehnološko ekonomski simulacijski model, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 28.05.2010; Ogledov: 4457; Prenosov: 496
Celotno besedilo (771,65 KB) |
