| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
ENDOGENE TEORIJE RASTI IN VLOGA DRŽAVE PRI POSPEŠEVANJU RASTI
Anja Čobec, 2009, diplomsko delo

Opis: Gospodarska rast je eden izmed procesov v ekonomiji, katero lahko spodbujamo z ukrepi tehnološkega razvoja, izobraževanja in usposabljanja. Dejavniki gospodarske rasti so predvsem delovna sila, človeški kapital, kapital in investicije ter tehnološki napredek. Endogene teorije rasti dajejo prednost predvsem tehnološkemu napredku, katerega lahko dosežemo z učenjem skozi delo ter raziskavami in razvojem, in človeškemu kapitalu. Endogene teorije rasti so se razvile iz neoklasičnih teorij rasti, katerih osnovni model je Solow-Swan model. V Solow-Swan modelu je agregatni proizvod funkcija treh proizvodnih faktorjev: fizičnega kapitala, delovne sile in razpoložljive tehnologije. Tehnološki napredek je v neoklasični teoriji rasti eksogena spremenljivka. Poglavitni model endogene teorije rasti je Uzawa-Lucas model. H gospodarski rasti lahko prispeva tudi država, predvsem z izboljšanjem učinkovitosti, spodbujanjem pravičnosti in z ohranjanjem makroekonomske stabilnosti in rasti. Poglavitne slabosti slovenske konkurenčnosti so predvsem nizek priliv tujih investicij, tehnološko sodelovanje med podjetji, nizek delež visokotehnološkega izvoza in nezadostno financiranje tehnološkega razvoja. Da bi izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je treba oblikovati spodbudno inovacijsko okolje. Prav tako je treba spodbujati raziskave in razvoj ter tehnološki razvoj.
Ključne besede: Tehnološki napredek, človeški kapital, raziskave in razvoj, učenje skozi delo, gospodarska rast, tranzicija, konkurenčnost, vloga države.
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 3139; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

10.
PROUČITEV OKOLJSKIH IN TEHNO-EKONOMSKIH DEJAVNIKOV ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z BIOLOŠKIMI ODPADKI
Anja Bašič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili okoljske vidike ravnanja z biološkimi odpadki in tehno-ekonomsko ustreznost posameznih načinov ravnanja z biološkimi odpadki, med katerimi smo se podrobneje posvetili kompostiranju. Tako smo seznanili bralca s problemi onesnaževanja okolja, mu podali možne rešitve za zmanjšanje nastajanja odpadkov in predstavili, kako na družbi in okolju sprejemljiv ekonomičen način odstraniti nastale biološke odpadke. Pri tem smo predstavili načine ravnanja z odpadki, kot so odlaganje, sežiganje, recikliranje, aerobno in anaerobno kompostiranje odpadkov ter Zero Waste Management. Spoznali smo, da ekonomska optimizacija načinov ravnanja z odpadki žal ne pomeni tudi minimizacije negativnih vplivov na okolje. Stroški pri ravnanju z odpadki so najnižji v primeru, da odpadke odložimo na deponijah, najvišji pa v primeru kompostiranja s pridobivanjem bioplina. Ekonomsko optimalen način ravnanja z odpadki torej ni enak okoljsko optimalnemu načinu ravnanja z odpadki. Okoljsko optimalen način ravnanja z odpadki je kompostiranje odpadkov s pridobivanjem bioplina, za katerega pa so potrebni visoki stroški obdelave. Odlaganje odpadkov je ekonomsko optimalen način ravnanja z odpadki, vendar pa ni okoljsko optimalen. Z okoljskega vidika so primernejši načini ravnanja z odpadki, pri katerih ni potrebno odlagati ali uničevati odpadkov, sicer pa je s stroškovnega vidika ceneje odlaganje odpadkov kot pa katerikoli drugi način ravnanja z odpadki. Ugotovili smo, da Slovenija ne more postati družba brez odpadkov, kajti odpadka se ne more venomer obdelovati in nadalje uporabljati kot material. Čeprav se s takšnim načinom prihrani poraba surovih naravnih virov, zmanjša emisije na okolje in zmanjša količino odloženih odpadkov. Pri ravnanju z odpadki pa moramo tudi upoštevati, da se s časom sestava odpadkov spreminja glede na stopnjo razvitosti družbe, ekonomskih možnosti, geografske sredine in pogojev, stopnje splošnega standarda prebivalstva, lokalnih razmer, življenjskih navad in razvad ter še bi lahko naštevali. Na podlagi zgoraj naštetih demografskih dejavnikov lahko ugotovimo, da določen ekonomsko ali okoljsko optimalen način ravnanja z odpadki v drugih državah ni nujno enak ekonomsko ali okoljsko optimalnemu načinu ravnanja z odpadki v Sloveniji.
Ključne besede: ravnanje z odpadki, kompostiranje, biološki odpadki, tehnološki razvoj, ekonomska analiza stroškov in koristi, finančna analiza stroškov in koristi
Objavljeno: 17.09.2010; Ogledov: 2365; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici