| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij
Lara Klemenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Ključne besede: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (638,39 KB)

2.
Reševanje kadrovske problematike v zasebnem varovanju z naprednimi tehnološkimi rešitvami
Patricija Lunežnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Tehnološki napredek je aktualen razvojni trend v zasebnovarnostni industriji. Predstavlja priložnost tako za nadgradnjo varnostnih storitev, kakor tudi za reševanje kadrovske problematike, ki sodi med temeljne probleme zasebnovarnostnih podjetij. Magistrska naloga medsebojno povezuje tovrstna sodobna izziva s ciljem analizirati vpliv tehnološkega razvoja na kadrovsko problematiko v zasebnovarnostnih podjetjih. Natančneje smo se osredotočili na potenciale uporabe varnostnih robotov in brezpilotnih zrakoplovov. Ugotovili smo, da lahko implementacija tovrstnih rešitev v zasebnovarnostno dejavnost prispeva k optimizaciji finančnih in kadrovskih sredstev. S kvalitativno raziskavo, ki je vključevala intervjuje s predstavniki slovenske zasebnovarnostne stroke, smo analizirali razvojno usmerjenost podjetij na tem področju in izvedljivost implementacije naprednih tehnoloških rešitev v prakso. Rezultati kažejo, da trenutna problematika na trgu dela močno vpliva na zasebnovarnostno dejavnost v Sloveniji. Pomanjkanje kompetentnega kadra namreč vodi v neurejene delovne razmere in v nezmožnost zagotavljanja kakovostnih varnostnih storitev. Podjetja prepoznavajo prednosti naprednih tehnoloških rešitev in njihov vpliv na večjo učinkovitost pri zagotavljanju varnostnih storitev. Tehnološki in kadrovski razvoj sicer umeščajo med strateške cilje, vendar je razvoj zaradi nestabilnega trga in rigidnih regulatornih okvirov omejen. Predstavljeni izzivi potrebujejo večnivojsko reševanje, odgovornost pa je na strani zasebnovarnostnih podjetij, zakonodajalca, naročnikov in ostalih povezanih subjektov.
Ključne besede: magistrska dela, zasebnovarnostna podjetja, Slovenija, kadrovska problematika, tehnološki razvoj, napredne tehnološke rešitve, nadzorstvene tehnologije, varnostne storitve
Objavljeno: 01.06.2020; Ogledov: 329; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih
Leon Ritovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V sodobnem času prihaja do vse močnejše krepitve družbeno-ekonomskih vezi. K stopnjevanju mednarodnega povezovanja in ekonomske blaginje veliko pripomore tehnološki razvoj. Temelj za njegovo spodbujanje med drugim predstavlja zaščita pravic intelektualne lastnine. Pomemben del intelektualne lastnine predstavljajo patenti, saj spodbujajo tehnično ustvarjalnost. V tem kontekstu raziskujemo mednarodno sodelovanje na področju patentov. Pri tem opazujemo čezmejne patente na podlagi podatkov patentnih prijav za približno tri desetletja. Kot prvo ugotavljamo, da je na dolgi rok naraščal delež čezmejnih patentov s soizumitelji, ki prihajajo iz različnih držav; naraščal je tudi delež vseh tistih čezmejnih patentov, pri katerih pripadajoči prijavitelji in izumitelji prihajajo iz različnih držav. To odražajo naraščajoče vrednosti indikatorjev IDIF in ADIF oz. IDAF v opazovanem obdobju na ravni EU-28 in na globalni ravni. Kot drugo ugotavljamo, da mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih v večji meri odraža čezmejno lastništvo patentov, kot to odraža čezmejno sodelovanje med samimi izumitelji. To je razvidno iz relativno visokih vrednosti indikatorjev ADIF oz. IDAF in po drugi strani iz nekoliko nižjih vrednosti indikatorja IDIF v celotnem opazovanem obdobju na globalni ravni. Kot tretje ugotavljamo, da so nekatere države, ki v preteklosti niso beležile koncentracije čezmejnega lastništva patentov, z leti to koncentracijo občutno povečale. Po drugi strani pa večina visoko razvitih držav, ki so sprva beležile zelo visoko koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, ni ohranila tako izrazite koncentracije skozi celotno opazovano obdobje. To smo preverili z analizo patentnih prijav na Evropski patentni urad na podlagi 16 izbranih visoko razvitih držav. Uporabili smo sekundarne podatke iz elektronske baze OECD za razpoložljiva tri desetletja. Na podlagi teh podatkov smo razvili koeficient koncentracije čezmejnega lastništva patentov, ki ga računamo kot razmerje ADIF / IDAF za vsako posamezno leto v okviru vsake izbrane države. Nato smo prikazali vrednosti tega koeficienta skozi celotno obdobje za vsako izbrano državo. Na ta način smo lahko na dolgi rok primerjali gibanja koeficientov med opazovanimi državami. Ugotavljamo, da nabor držav, ki beležijo koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, na dolgi rok ni enak, saj se spreminja in s časom nekoliko povečuje. Prav tako sklepamo, da se za (visoko razvite) države v splošnem stežka prognozira pripadajoča gibanja tovrstne koncentracije zgolj na osnovi makroekonomskih podatkov. Vrednosti koeficienta koncentracije čezmejnega lastništva patentov na državni ravni očitno odraža tudi sklop številnih mikroekonomskih in panožnih dejavnikov, saj se vsak posamezen ekonomski subjekt pri svojem delovanju srečuje z drugačnimi okoliščinami.
Ključne besede: čezmejni patent, patentna zaščita, izum, licenciranje, intelektualna lastnina, evropsko konkurenčno pravo, tehnološki razvoj, globalizacija
Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 496; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici