| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
VISOKOHITROSTNI LASERSKI RAZREZ MATERIALA
Robert Rošer, 2011, magistrsko delo

Opis: V našem podjetju uporabljamo za izdelavo polizdelkov malih serij laserske obdelovalne sisteme, kateri omogočajo veliko fleksibilnost obdelave, poleg tega pa za izdelavo ne potrebujemo dragih namenskih orodij. V proizvodnji smo se hitro srečali s tehnološkim problemom, kako povečati produktivnost strojev in pri tem doseči ustrezno kvaliteto laserskega rezanja. Ugotovili smo, da kljub temu, da se celotni sistem obnaša zelo inteligentno, veliko časa izgubimo zaradi neustrezno definiranih tehnoloških parametrov rezanja in neustreznih nastavitev stroja. Glede na to smo se lotili optimizacije rezalnih parametrov, izdelali smo mikroskopsko analizo rezanih materialov ter izdelali ustrezne tehnološke baze materialov, katere obdelujemo na naših strojih. Z ustreznim definiranjem baz materialov v samem stroju ter izdelanimi tabelami napak smo povečali izkoristek naših rezalnih strojev do 20% in znižali porabo rezalnega plina. Na ta način sedaj programer in operater stroja uporabljata enake rezalne parametre, poleg tega pa je poenoten sam način nastavitve stroja med posameznimi operaterji.
Ključne besede: Laser, lasersko rezanje, laserski žarek, hitrost rezanja, moč laserja, goriščna razdalja, programiranje laserskega sistema, tehnološki parametri, natančnost obdelave, kvaliteta rezanja
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 2396; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (15,99 MB)

5.
Razvoj metode prilagajanja parametrov selektivnega laserskega sintranja oblikovnim značilnostim izdelkov
Tomaž Brajlih, 2013, doktorska disertacija

Opis: V delu je predstavljen razvoj metode za prilagajanje izdelovalnih parametrov pri tehnologiji selektivnega laserskega sintranja. Dimenzijska natančnost kosov je eden izmed glavnih problemov pri izdelavi s selektivnim laserskim sintranjem. Glavni vzrok za pogreške pri izdelavi je skrček materiala in velikost vplivnega območja laserskega žarka. V prvem delu disertacije je postavljena teza, da na velikosti skrčkov in vplivnega območja laserskega žarka vplivajo oblikovne značilnosti izdelkov. Postavljen je tudi način opisa oblikovnih značilnosti izdelka s številskimi dejavniki. Z analizo variance več-faktorskega preizkusa je dokazana teza in vpliv dejavnikov oblikovnih značilnosti. V drugem delu je predstavljen način postavitve modela prilagajanja izdelovalnih parametrov, ki so namenjeni korekciji skrčkov in vplivnega območja laserskega žarka. Uporabljeni sta metodi skupinske inteligence in nevronske mreže. V zaključku so predstavljene sposobnosti napovedovanja modelov. Predstavljen je tudi način uporabe modelov pri izdelavi poljubnega izdelka v praksi. Napovedane vrednosti so preizkušene na poljubnem izdelku. Obravnavan je vpliv uporabe predlagane metode na dosegljivo natančnost izdelave in podane smernice za prihodnje raziskave.
Ključne besede: selektivno lasersko sintranje, tehnološki parametri, dimenzijska natančnost, optimizacija, skupinska inteligenca, nevronska mreža
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1227; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

6.
IDENTIFIKACIJA MERODAJNIH TEHNIČNO TEHNOLOŠKIH PARAMETROV ZA NADGRADNJO MODELA ZARAČUNAVANJA UPORABNINE NA ŽELEZNIŠKI INFRASTRUKTURI
Kristijan Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje organiziranja železniškega prometnega sistema, ki na podoben način še ni bilo raziskano in zajema določitev tistih merodajnih tehnično–tehnoloških kriterijev za zaračunavanje uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture, ki najbolj vplivajo na učinkovitost in ekonomsko vzdržnost posameznega modela zaračunavanja uporabnine. Sistem zaračunavanja uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture je na dolgi rok lahko ekonomsko vzdržen, če se z uporabnino pokriva želen odstotek sredstev za vzdrževanje in razvoj javne železniške infrastrukture. Sama uporabnina pa ne sme biti previsoka, da ne odvrne prevoznikov od opravljanja železniških prevozov. Vprašljivost vzdržnosti posameznih modelov za zaračunavanje uporabnine je posledica pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja in neustrezne povezanosti med stanjem javne železniške infrastrukture in tehnično–tehnološkimi parametri za določitev uporabnine. Skozi magistrsko delo je zato s pomočjo merodajnih tehnično–tehnoloških parametrov izvedena primerjava obstoječih modelov uporabnine in ugotovljene njihove značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Prav tako je izvedena tudi primerjava posameznih obstoječih modelov uporabnine z vidika ekonomske trajnosti oz. vzdržnosti, saj se ciljni odstotek pokrivanja med posameznimi državami zelo razlikuje. Ugotovitve kažejo, da ravno želena stopnja pokritja stroškov javne železniške infrastrukture posameznih držav najbolj vpliva na določanje parametrov za zaračunavanje uporabnine, sami modeli za zaračunavanje uporabnine pa so si v svoji osnovi dokaj podobni. Slovenija si je zadala cilj, da bi od izhodiščnega leta 2008, ko je bila stopnja pokritja stroškov infrastrukture 8,95%, do ciljnega leta 2020 dosegla 30% stopnjo pokritosti. Izračuni pa kažejo, da je bil delež pokritja v letu 2014 le še 5,96% (na Hrvaškem 11,91% in v Avstriji 19,60%), kar kaže na bistveno odstopanje od primerjanih držav in sledenja zadanemu cilju. Zato se poraja sklep, da slovenski model zaračunavanja uporabnine ne zagotavlja ustreznega deleža oz. odstotka pokritja stroškov javne železniške infrastrukture z zaračunano uporabnino in dolgoročno (trajnostno) ne sledi ciljem vzpostavljene in sprejete prometne politike. Za potrditev le-tega je bila zato na določenem progovnem odseku izbrane tipične proge mešanega prometa, državna meja – Rogatec – Stranje – Grobelno, izvedena podrobna analiza stanja javne železniške infrastrukture, prepustnosti proge, stroškov in prihodkov proge, izračunana dejanska izkoriščenost tega odseka ter izračunan delež pokritja stroškov javne železniške infrastrukture z zaračunano uporabnino. Ugotovitve na omenjenem raziskanem primeru kažejo, da za doseganje želenega deleža oz. odstotka pokritja ni dovolj le v celoti izkoristiti razpoložljivih prostih progovnih kapacitet, ampak je potrebno tudi znižati stroške javne železniške infrastrukture (proge) in/ali zvišati ceno vlakovnega kilometra in/ali modificirati model zaračunavanja uporabnine. To pa potrjuje tezo, da med stanjem javne železniške infrastrukture in stroški, povezanimi z njo, ter modelom za zaračunavanje uporabnine, kot posledico želenega ciljnega odstotka pokrivanja stroškov javne železniške infrastrukture, ni prave korelacije, saj želenega deleža pokritja stroškov ni možno doseči brez drastičnih posegov v stroškovni in prihodkovni del javne železniške infrastrukture. Zato je v nalogi podan predlog modificiranega in nadgrajenega modela zaračunavanja uporabnine, ki vključuje dva dodatna merodajna tehnično-tehnološka parametra: izhodiščno stanje infrastrukture in obremenjenost infrastrukture zaradi izkoriščenosti progovnih kapacitet. Z modificiranim in nadgrajenim modelom in izračuni je prikazano, da se je možno preko sistema odbitkov in dodatkov v obliki novih parametrov v modelu uporabnine približati želenim ciljem zaračunavanja uporabnine in le-to oblikovati stimulativno in bolj učinkovito.
Ključne besede: Železniška infrastruktura, uporabnina, tehnologija železniškega prometa, tehnično-tehnološki parametri uporabnine, organiziranje železniškega prometa
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 461; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici