| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ENDOGENE TEORIJE RASTI IN VLOGA DRŽAVE PRI POSPEŠEVANJU RASTI
Anja Čobec, 2009, diplomsko delo

Opis: Gospodarska rast je eden izmed procesov v ekonomiji, katero lahko spodbujamo z ukrepi tehnološkega razvoja, izobraževanja in usposabljanja. Dejavniki gospodarske rasti so predvsem delovna sila, človeški kapital, kapital in investicije ter tehnološki napredek. Endogene teorije rasti dajejo prednost predvsem tehnološkemu napredku, katerega lahko dosežemo z učenjem skozi delo ter raziskavami in razvojem, in človeškemu kapitalu. Endogene teorije rasti so se razvile iz neoklasičnih teorij rasti, katerih osnovni model je Solow-Swan model. V Solow-Swan modelu je agregatni proizvod funkcija treh proizvodnih faktorjev: fizičnega kapitala, delovne sile in razpoložljive tehnologije. Tehnološki napredek je v neoklasični teoriji rasti eksogena spremenljivka. Poglavitni model endogene teorije rasti je Uzawa-Lucas model. H gospodarski rasti lahko prispeva tudi država, predvsem z izboljšanjem učinkovitosti, spodbujanjem pravičnosti in z ohranjanjem makroekonomske stabilnosti in rasti. Poglavitne slabosti slovenske konkurenčnosti so predvsem nizek priliv tujih investicij, tehnološko sodelovanje med podjetji, nizek delež visokotehnološkega izvoza in nezadostno financiranje tehnološkega razvoja. Da bi izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je treba oblikovati spodbudno inovacijsko okolje. Prav tako je treba spodbujati raziskave in razvoj ter tehnološki razvoj.
Ključne besede: Tehnološki napredek, človeški kapital, raziskave in razvoj, učenje skozi delo, gospodarska rast, tranzicija, konkurenčnost, vloga države.
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 3138; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

2.
VPLIV TEHNOLOŠKIH SPREMEMB NA GLOBALIZACIJO
Nives Mohar, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Vpliv tehnoloških dejavnikov na globalizacijo« zajema dve večji področji ekonomske teorije – tehnologijo in globalizacijo. Namen magistrskega dela je analizirati odnose med tehnološkimi spremembami, gospodarsko rastjo in globaliziranostjo držav. Teoretični del smo razdelili na obravnavo tehnologije in globalizacije. Najprej smo predstavili pojme, ki se navezujejo na tehnologijo, nato smo prikazali mesto tehnologije skozi zgodovino ekonomske teorije in predstavili tehnološke teorije mednarodne menjave. Na koncu poglavja smo nekaj besed namenili industrijski revoluciji in prikazali tehnologijo v vlogi pogajalca mednarodne vpetosti. Nadaljevanje teoretičnega dela zajema predstavitev globalizacije, njene značilnosti, faze in gonilne sile. Posebej smo se osredotočili na tehnološke dejavnike globalizacije, med katere uvrščamo tehnološki napredek, izboljšave v transportu in napredek na področju informacijsko-komunikacije tehnologije. Nikakor pa nismo pozabili na prikaz prednosti in pasti globalizacije, dotaknili pa smo se tudi večne dileme ali je globalizacija gonilo rasti. V zadnjem delu smo proučevali odnos med tehnološko pripravljenostjo, inovacijami, globalizacijo in gospodarsko rastjo. V podrobnejšo analizo smo zajeli naslednje države: Avstrijo, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko in Slovenijo. S pomočjo analize globalnega indeksa konkurenčnosti, indeksa globalizacije KOF in gibanja bruto družbenega proizvoda smo poskušali ugotoviti ali dostopnost najnovejših tehnologij vpliva na gospodarski razvoj kakor tudi povečuje globaliziranost države. Prav tako smo proučevali inovativnost izbranih držav. Pred sklepnimi ugotovitvami pa smo predstaviti tudi položaj Slovenije med izbranimi državami na lestvici indeksa globalne konkurenčnosti in indeksa KOF globalizacije. Intenzivne in hitre tehnološke spremembe ter spremenjeni pogoji mednarodne menjave (cenejši in hitrejši transport in informacije) vplivajo oz. povzročajo spremembe na področju mednarodne menjave, mednarodnega poslovanja in vloge države v procesu globalizacije.
Ključne besede: Tehnologija, tehnološke spremembe, tehnološki napredek, inovacije, industrijska revolucija, globalizacija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izboljšave v transportu, gospodarska rast, bruto družbeni proizvod, globalni indeks konkurenčnosti, indeks globalizacije KOF.
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 972; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (7,98 MB)

3.
Prednosti in slabosti globalizacije
Karin Šteiner, 2019, diplomsko delo

Opis: Pomen blagovne menjave in gospodarskega povezovanja je znan že iz preteklosti. Hiter razvoj tehnologije in razmah digitalizacije pa sta vplivala na vse večji pomen mednarodnega sodelovanja ter globalizacije. Zagovorniki globalizacije menijo, da ima globalizacija potencial za izboljšanje tega sveta in da rešuje nekatere izmed najbolj zakoreninjenih težav sveta, kot sta revščina in brezposelnost. Nasprotniki pa menijo, da je globalizacija povečala neenakosti med svetovnim prebivalstvom in omogočila bogatim ljudem še višje prihodke, medtem ko so revni ljudje postali še revnejši ter bolj ranljivi. Namen tega diplomskega projekta je mogoče razbrati že iz naslova – preučevanje prednosti in slabosti tega makroekonomskega fenomena po imenu globalizacija. Ta s svojim delovanjem v ospredje postavlja koncept svobodne trgovine, spodbuja inovacije, ustvarja delovna mesta za visoko kvalificirano delovno silo ter znižuje cene dobrin in izdelkov. Brez dvoma je globalizacija dobra za razvite države in države v razvoju, ki imajo zdaj dostop do trgov po vsem svetu, prav tako pa lahko izvažajo blago po nižjih cenah. Razmah globalizacije na svetu smo prikazali z indeksom globalizacije KOF, ki ga izdaja švicarski ekonomski inštitut v Zürichu. Ugotovili smo, da je globalizacija najbolj razširjena v razvitih in razvijajočih se državah, medtem ko je v nerazvitih državah ni mogoče zaslediti v tolikšni meri. V nadaljevanju smo se posvetili še slabostim, ki jih prinaša globalizacija, ki ob pomoči napredka tehnologije spreminja delovna mesta in povzroča strukturno brezposelnost ter povečuje dohodkovno neenakost na svetu. Z vse večjo povezanostjo sveta in odprtostjo meja pa se povečuje tudi razmah ilegalne dejavnosti. In kaj nam prinaša prihodnost? V prihodnosti bomo priča številnim spremembam v različnih sektorjih, kot so promet, energetika, finančne storitve in telekomunikacije. Ne smemo pozabiti tudi na globalizacijo 4.0, ki prinaša uvedbo avtomatizacije na številnih delovnih mestih in spremembe v storitvenem sektorju, ki bodo spet terjale žrtve strukturne brezposelnosti.
Ključne besede: globalizacija, tehnološki napredek, globalna revščina, rast mednarodne trgovine, indeks globalizacije KOF, globalizacija 4.0
Objavljeno: 23.07.2019; Ogledov: 202; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici