| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba umetne inteligence pri promociji izdelkov: analiza primera
Filip Ivanović, 2024, diplomsko delo

Opis: Raziskali smo različne vrste digitalnih promocijskih pripomočkov, ki jih podjetja ustvarjajo za svoje stranke. Ključna gradiva vključujejo promocijske videoposnetke, grafične oglase, animirane vsebine, prilagojene spletne strani in vsebine za družbene medije. Ta digitalna orodja podjetjem omogočajo učinkovito komunikacijo s ciljnim občinstvom in večjo prepoznavnost blagovne znamke na spletu. Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje vloge umetne inteligence v digitalni promociji. Opisuje, kako umetna inteligenca olajša avtomatizacijo ustvarjanja promocijskih vsebin in optimizira poslovne procese. Opazovali smo procese, kot je razvoj scenarijev za promocijske videe, in ugotovili, da orodje, ki temelji na umetni inteligenci, bistveno poveča učinkovitost in kakovost končnih izdelkov. Potrdili smo, da vključitev klepetalnih robotov na spletna mesta izboljša odzivni čas na poizvedbe strank in s tem izboljša uporabniško izkušnjo. Na podlagi analize podatkov je bilo ugotovljeno, da je uvedba klepetalnega robota privedla do bistvenega skrajšanja odzivnega časa, povečanja zadovoljstva strank in zmanjšanja delovne obremenitve zaposlenih. Opravili smo tudi intervju z Nejcem Gergičem, vodjo projektov v podjetju Futuristica, ki je zagotovil dodaten vpogled v procese dela z umetno inteligenco. Zaključek diplomskega dela potrjuje, da umetna inteligenca ne le optimizira poslovne procese, temveč tudi pomembno prispeva k izboljšanju uporabniške izkušnje, kar podjetjem omogoča pridobitev konkurenčne prednosti na trgu. Diplomsko delo tako ponuja celovit pregled uporabe umetne inteligence v sodobnem digitalnem svetu.
Ključne besede: umetna inteligenca, digitalni promocijski materiali, tehnološke inovacije, avtomatizacija procesov, ustvarjanje vsebin.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

2.
Vpliv digitalizacije na trg dela in vloga digitalnih veščin
Teodora Petrovska, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje vpliv digitalizacije na trg dela ter raziskuje pomembnost digitalnih veščin v današnji digitalni dobi. Hitri tehnološki napredki in vsa večja uporaba digitalnih orodij ter platform so temeljno preoblikovali način dela. Študija raziskuje učinke digitalizacije na trende zaposlovanja, zahteve za delo in splošno strukturo trga dela. Posebej se osredotoča na raziskovanje sprememb, ki jih digitalizacija prinaša v naravo dela, povpraševanje po veščinah ter izzive in priložnosti, ki jih to predstavlja za posameznike, organizacije in družbo. Ugotovitve raziskave bodo prispevale k boljšemu razumevanju vpliva digitalizacije na trg dela ter vlogo digitalnih veščin pri oblikovanju prihodnosti dela.
Ključne besede: Digitalizacija, trg dela, digitalne veščine, tehnološki napredek, tehnološke inovacije, digitalna transformacija, digitalna ekonomija, tehnološko opismenjevanje, zaposlovanje v digitalni dobi, avtomatizacija, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 654; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
Pregled stanja in smernice razvoja preciznega kmetijstva v sloveniji
Erik Rihter, 2020, magistrsko delo

Opis: Precizno kmetijstvo (PK) z uporabo inovativnih tehnologij predstavlja koncept upravljanja kmetijskih gospodarstev, s pomočjo katerega je mogoče dolgoročno povečevanje učinkovitosti, obvladovanje nenadzorovanih sprememb in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Magistrsko delo obravnava analizo vplivnih dejavnikov in karakteristik slovenskega kmetijstva na (ne)implementacijo tehnologij preciznega kmetovanja (TPK) ter določa spremenljivke, pomembne pri določanju (ne)uveljavitev teh tehnologij. S pregledom strategij in ukrepov na ravni Evropske unije in Slovenije ter z anketno raziskavo je ocenjeno trenutno stanje PK za množičnejšo integracijo. S pomočjo strateškega orodja SWOT-analize so podane smernice za prihodnost. Rezultati ankete kažejo, da 57,5 % anketirancev še nikoli ni implementiralo TPK. Izkazalo se je, da višina stroškov začetne investicije pri anketirancih predstavlja glavni razlog in oviro pri implementiranju TPK. Večina anketirancev (80 %) meni, da bi se za množičnejšo implementacijo moralo največ spremeniti v političnih instrumentih. Za preverjanje povezanosti posameznih specifičnih značilnosti anketiranih (velikost kmetije, starost in izobrazba upraviteljev) je bil uporabljen Fisherjev natančni test neodvisnosti, kjer je bilo ugotovljeno, da slednje značilnosti ne vplivajo na vpeljevanje TPK. Skupna kmetijska politika z različnimi akcijskimi načrti, resolucijami in podpornimi shemami financiranja zadnja leta aktivno spodbuja razvoj PK v EU in Sloveniji, prav tako se obetajo pozitivne smernice za prihajajoče programsko obdobje, vendar pa pomembno oviro za množičnejšo širitev PK predstavlja široka raznolikost kmetijstva. Za uspešnejšo vzpostavitev PK so pomembni inovativni pristopi, ki temeljijo na medsebojnem sodelovanju, krepitvi znanja in sooblikovanju rešitev v prakso.
Ključne besede: precizno kmetijstvo (PK), tehnološke inovacije, implementacija, kmetijska politika, pregled stanja
Objavljeno v DKUM: 04.06.2020; Ogledov: 1684; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Tehnologija 3-D tiskanja oblačil v modnem oblikovanju
Tadeja Penko, 2017, strokovni članek

Opis: Področje modnega oblikovanja se je iz številnih razlogov dolgo upiralo vplivom tehnologije 3-D tiskanja. Izziv so velikost oblačil, potreba po fleksibilnosti in udobnosti, neusklajenost primernih materialov, kakor tudi velik modni trg, ki še vedno zaposluje velikansko število proizvodnih delavcev. 3-D tiskana oblačila so še vedno tiskana ekskluzivno in samo v kontekstu visoke mode. Vsebina članka zajema pregled uporabe tehnologije 3-D tiskanja v modnem oblikovanju. V uvodnem delu so predstavljeni začetki tehnologije 3-D tiskanja, postopek 3-D tiskanja in filtracija tehnologije na področju modnega oblikovanja. Uvodu sledi poglavje Razvoj 3-D tiskanih oblačil, kjer so kronološko predstavljena 3-D tiskana oblačila in njihovi oblikovalci. Poglavje se začne s predstavitvijo pionirjev na področju 3-D tiskanih tekstilnih oblik, Janne Kyttänen in Jiri Evenhuis, poleg njiju pa so predstavljeni tudi drugi modni oblikovalci, ki so v zadnjih letih vplivali na popularnost in razvoj tehnologije 3-D tiskanja v oblikovanju tekstilnih form in oblačil. Poleg predstavljenih oblikovalcev in njihovih 3-D tiskanih oblačil so na kratko predstavljene tudi tehnologije in materiali, iz katerih so oblačila nastala. Pregledu dosežkov 3-D tiskanja v modnem oblikovanju sledita predstavitev prednosti in slabosti uporabe tehnologije na področju modnega oblikovanja in sklep.
Ključne besede: modno oblikovanje, 3-D tiskanje, 4-D tiskanje, oblačila, tehnološke inovacije
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1898; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (404,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Inovativnost generacije naslednikov v manjših družinskih podjetjih v tranzicijskem gospodarstvu
Marina Letonja, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji raziskujemo prenos upravljanja in vodenja ter lastništva v manjših družinskih podjetjih (MDP) na naslednjo generacijo kot potencial invencijsko-inovacijskih-difuzijskih procesov (IIDP) v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. V raziskavi smo se osredotočili na teorije proizvodnih virov, podjetništva (osebnostne lastnosti podjetnikov, podjetniške sposobnosti), družinskih podjetij (planiranje nasledstva, nasledstvo), na znanju temelječo teorijo (prenos in kreiranje znanja) in teorijo inovacijskega managementa (inovativnost naslednikov in inovativnost ustanoviteljev, inovativnost MDP). Na njihovi podlagi smo razvili konceptualni model. S pomočjo zastavljenega konceptualnega modela smo dokazovali, da se da prenesti inovativnost ustanoviteljev ob uporabi različnih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP. Poudarek v doktorski raziskavi je na inovativnosti posameznikov v MDP, katere rezultat je inovativnost MDP. V raziskavi merimo inovativnost posameznika, tako naslednika kot ustanovitelja, ki ju primerjamo, in inovativnost MDP in smo za to poiskali preverjene merske instrumente. Hkrati predpostavljamo, da z merjenjem inovativnosti MDP lahko tudi posredno merimo inovativnost posameznika, saj razumemo, da je inovativnost značilnost podjetja, oziroma kar lastnika/ov, in s tem tudi naslednika/ov. V empirično raziskavo smo zajeli 103 MDP iz Slovenije, ki zaposlujejo od 1 do 249 delavcev. Na podlagi rezultatov empirične raziskave ugotavljamo, da od devetih v preverjanje konceptualnega modela vključenih dejavnikov (priprava prenosa nasledstva, podjetniške sposobnosti ustanovitelja, prenos nemega in praktičnega znanja ustanovitelja, formalna izobrazba naslednika, delovne izkušnje naslednika v drugih podjetjih, zunanje usposabljanje naslednika, družinska kultura ustanovitelja, managementski stil ustanovitelja ter prenos socialnega kapitala ustanovitelja), le dva dejavnika nimata pozitivne povezave z inovativnostjo naslednikov – formalna izobrazba naslednikov in managementski stil ustanovitelja. Pomemben prispevek doktorske disertacije vidimo v preverjanju teorije, tako s področja inovacijskega managementa kot s področja družinskega podjetništva, v tranzicijskem gospodarstvu. Večina raziskav o inovativnosti, ki so še vedno skromne v svetovnem merilu, se nanaša na razvita gospodarstva in med njimi ni raziskave na temo inovativnosti naslednikov v MDP. Izvirni znanstveni prispevek disertacije je nov model za oceno in razvoj inovativnosti naslednjih generacij v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. Izhaja iz zastavljenega temeljnega raziskovalnega vprašanja ter osrednje teze doktorske disertacije. Izkazal se je v delno dokazanih ali ovrženih hipotezah, da je generacija naslednikov v MDP v tranzicijskem gospodarstvu, med katera sodi tudi Slovenija, enako inovativna kot generacija ustanoviteljev in da se to kaže v povečani inovativnosti druge generacije družinskih podjetij, čeprav še vedno po številu inovacij generacija naslednikov zaostaja za generacijo ustanoviteljev. V doktorski disertaciji dokazujemo, da se da prenesti inovativnost ustanovitelja preko izbranih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP.
Ključne besede: družinsko podjetje, inovacijski management, inovativnost, inoviranje, naslednik, naslednja generacija, ne-tehnološke inovacije, prenos nasledstva, Slovenija, tehnično-tehnološke inovacije, management, tranzicijsko gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 3320; Prenosov: 690
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

6.
Kvalitativni model za spoznanje ravzojne faze v življenjskem ciklu manjšega podjetja z vidika obvladovanja podjetniških kriz z implementacijo ne-tehnoloških inovacij
Aleksandra Zrelec, 2016, magistrsko delo

Opis: Obravnavamo faze življenjskega cikla iz vzorca malih in srednje velikih slovenskih podjetij iz predelovalne dejavnosti. Uporabljen je model Puempina in Prangeja (1995), ki je štirifazni (pionirsko podjetje, rastoče podjetje, zrelo podjetje in podjetje v preobratu) in vsaki stopnji so pripisane idealnotipske krize (in kazalci za njihovo ugotavljanje). Raziskali smo različne tipologije inovacij s poudarkom na netehnoloških inovacijah. Za implemetnacijo inovacij v posamezni fazi življenjskega cikla in ob kazalcih kriz smo oblikovali in uporabili model, ki je kombinacija modela Muleja in Hrastove (2012), dopolnjen s socialnimi inovacijami Štukljeve (2015), podprt z 12 dimenzijami Sawhneya in sodelavcev (2006). Analizirali smo podjetja iz vzorca in jih umestili glede na fazo življenjskega cikla. Prav tako smo preverili, ali so podjetja identificirala kazalce krize. Podatke smo obdelali posebej za mala podjetja in posebej za srednje velika podjetja. Kjer je bilo smiselno smo podatke tudi primerjali in komentirali. Rezultate smo prikazali v tabelah in grafično.
Ključne besede: življenjski cikel podjetja, idealnotipska faza življenjskega cikla, mala podjetja, srednje velika podjetja, idealnotipske krize, inovacije, ne-tehnološke inovacije
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1117; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

7.
Inoviranje v postopku prisilne poravnave
Darja Stvarnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Inoviranje v podjetjih je pomembno za obstoj, rast in napredovanje podjetja, pomembno pa je tudi, da so različne metode inovacij in obseg njihove uporabe v podjetjih različno zastopani. Metode inoviranja so močno prisotne v nekaterih panogah, npr. v avtomobilski, elektro- in farmacevtski industriji in podobno. Velika, uspešna podjetja tudi pri svojem oglaševanju in aktivnostih za krepitev svoje blagovne znamke javno objavljajo rezultate lastne inovativnosti. To jim še dodatno krepi ugled. Vendar pa vsa podjetja niso enako poslovno uspešna. Podjetja se lahko v svojem življenjskem ciklu srečujejo z različno uspešnimi obdobji. Po ustanovitvi podjetja navadno nastopi obdobje razmaha, uspešnega poslovanja in rasti po merilih, kot so število zaposlenih, prihodki iz prodaje in višina dobička. Obdobju pozitivne rasti in dobrih poslovnih rezultatov pa lahko sledi obdobje krize, ki se ga nekatera podjetja zavedejo že ob prvih znakih, druga pa ga prepoznajo pozno, včasih prepozno. Kriza se lahko izkaže v blažji ali težji obliki. Ena najtežjih oblik krize v podjetju je insolventnost. Na vprašanje, zakaj je podjetje zašlo v krizo, navadno ni preprostega odgovora, dejavnikov je čedalje več. Ali je lahko odsotnost metod inoviranja, če je intenzivno inoviranje navadno povezano z uspehom podjetja, razlog za nastanek krize? Bližajoča se in dejanska insolventnost v povezavi z metodami inoviranja je v tej raziskavi v središču pozornosti. Insolventnost za podjetje pomeni krizno situacijo, v kateri se je treba odzvati v smeri odprave insolventnosti in ponovne vzpostavitve pozitivnih trendov v poslovanju. Izbrani vidik obravnave v tej raziskavi je vprašanje, katere inovacije lahko pomagajo insolventnemu podjetju, da se reši iz krizne situacije, in kako. Edini postopek zaradi insolventnosti, ki je namenjen prestrukturiranju podjetja z namenom, da preživi, je prisilna poravnava (osnovna ali poenostavljena prisilna), ki je lahko uspešna le, če aktivnosti sprožimo pravočasno. Postopek prisilne poravnave natančno opredeljuje ZFPPIPP, vendar o inoviranju ne pove ničesar. V magistrski nalogi sem povezavo med postopki inoviranja in prisilno poravnavo proučila na primeru podjetja Beti, d. d. Podjetje je zašlo v insolventnost, reševalo pa jo je s postopkom prisilne poravnave. Proučila sem, ali so bile metode inoviranja v podjetju prisotne že pred nastopom insolventnosti ali šele pozneje med izvajanjem postopka prisilne poravnave. Preverila sem, ali so metode inoviranja pripomogle k pravočasni zaznavi insolventnosti in k večji uspešnosti postopka prisilne poravnave. V Poslovnem registru Slovenije (eObjave v postopkih insolventnosti) sem na vzorcu 37 podjetij z uporabo računovodskih izkazov preverila prisotnost nekaterih metod inoviranja. Na podlagi rezultatov vzorčnih podjetij in podjetja Beti, d. d., sem ugotavljala veljavnost postavljene hipoteze.
Ključne besede: inoviranje, inovacije, metode inoviranja, programske in tehnološke inovacije, kriza, insolventnost, insolventno podjetje, insolvenčna zakonodaja, prisilna poravnava, poenostavljena prisilna poravnava, načrt finančnega prestrukturiranja, temeljni računovodski izkazi
Objavljeno v DKUM: 11.08.2016; Ogledov: 1691; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

8.
DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT NETEHNOLOŠKA INOVACIJA V SPLETNIH TRGOVINAH V SLOVENIJI
Martina Kušnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Podjetja pri svojem poslovanju ne upoštevajo več le ekonomskih vidikov poslovanja, temveč tudi okoljske in socialne, saj okolje v vedno večji meri to od njih zahteva. Družbeno odgovornost podjetij zahtevajo potrošniki, ki so vse bolj osveščeni, podjetja opozarjajo na njihovo vlogo v okolju in opominjajo, da je nujno družbeno odgovorno ravnanje. Od podjetij okolje zahteva, da proizvajajo varne in okolju prijazne izdelke; s sodobno tehnologijo, postopki in materiali želijo zmanjšati negativen vpliv proizvodnje na okolje, delujejo družbeno odgovorno do zaposlenih, ter se aktivno vključujejo v lokalno skupnost s podporo različnim organizacijam, društvom ter tako prispevajo pomemben del k razvoju okolja, v katerem delujejo. Trendi in spremembe silijo podjetja, da se prilagodijo in inovirajo način poslovanja, saj jih ljudje kot ekonomski subjekti vidijo kot del okolja, v katerem lahko bistveno pripomorejo k materialnemu blagostanju družbe in dobremu življenju ljudi, kar je težje doseči brez družbene odgovornosti. Družbena odgovornost podjetja postaja vse bolj aktualna tema, ki pride do izraza sploh v zaostrenih pogojih poslovanja, ki jih je prinesla zadnja gospodarska kriza, po letu 2008. Večina podjetij je bila prisiljenih v zniževanje stroškov poslovanja na minimum, s tem pa tudi sredstva, namenjena družbeno odgovornemu ravnanju. V nalogi smo se osredotočili na družbeno odgovorno poslovanje spletnih trgovin. Zanimalo nas je, ali spletne trgovine v Sloveniji poznajo družbeno odgovorno ravnanje, ali menijo, da delujejo družbeno odgovorno, ali ob takšnem ravnanju nastajajo stroški, in to, kako po njihovem mnenju družbeno odgovorno ravnanje vpliva na poslovanje podjetja. Rezultati naše raziskave so pokazali, da slovenske spletne trgovine smatrajo za družbeno odgovorno ravnanje predvsem skrb za zadovoljstvo do zaposlenih in etično ravnanje. Ugotovili smo, da skoraj polovica vprašanih meni, da delujejo družbeno odgovorno. Slovenske spletne trgovine na osnovi naše raziskave podpirajo družbeno odgovorno ravnanje predvsem s sodelovanjem pri humanitarnih akcijah, vendar opažamo, da so takšne akcije premalo medijsko podprte (tudi s strani podjetij samih). Podjetja menijo, da družbeno odgovorno ravnanje pozitivno vpliva na poslovanje podjetja. Med vprašanimi so večinoma pozitivno naravnana podjetja in menijo, da bodo v naslednjih petih letih dobro poslovala, in da spodbujanje inovativne družbene odgovornosti pripomore k trajnostnem razvoju podjetja.
Ključne besede: družbena odgovornost podjetja, inovacije, ne-tehnološke inovacije, spletne trgovine
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1221; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

9.
VPLIV TEHNOLOŠKIH SPREMEMB NA GLOBALIZACIJO
Nives Mohar, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Vpliv tehnoloških dejavnikov na globalizacijo« zajema dve večji področji ekonomske teorije – tehnologijo in globalizacijo. Namen magistrskega dela je analizirati odnose med tehnološkimi spremembami, gospodarsko rastjo in globaliziranostjo držav. Teoretični del smo razdelili na obravnavo tehnologije in globalizacije. Najprej smo predstavili pojme, ki se navezujejo na tehnologijo, nato smo prikazali mesto tehnologije skozi zgodovino ekonomske teorije in predstavili tehnološke teorije mednarodne menjave. Na koncu poglavja smo nekaj besed namenili industrijski revoluciji in prikazali tehnologijo v vlogi pogajalca mednarodne vpetosti. Nadaljevanje teoretičnega dela zajema predstavitev globalizacije, njene značilnosti, faze in gonilne sile. Posebej smo se osredotočili na tehnološke dejavnike globalizacije, med katere uvrščamo tehnološki napredek, izboljšave v transportu in napredek na področju informacijsko-komunikacije tehnologije. Nikakor pa nismo pozabili na prikaz prednosti in pasti globalizacije, dotaknili pa smo se tudi večne dileme ali je globalizacija gonilo rasti. V zadnjem delu smo proučevali odnos med tehnološko pripravljenostjo, inovacijami, globalizacijo in gospodarsko rastjo. V podrobnejšo analizo smo zajeli naslednje države: Avstrijo, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko in Slovenijo. S pomočjo analize globalnega indeksa konkurenčnosti, indeksa globalizacije KOF in gibanja bruto družbenega proizvoda smo poskušali ugotoviti ali dostopnost najnovejših tehnologij vpliva na gospodarski razvoj kakor tudi povečuje globaliziranost države. Prav tako smo proučevali inovativnost izbranih držav. Pred sklepnimi ugotovitvami pa smo predstaviti tudi položaj Slovenije med izbranimi državami na lestvici indeksa globalne konkurenčnosti in indeksa KOF globalizacije. Intenzivne in hitre tehnološke spremembe ter spremenjeni pogoji mednarodne menjave (cenejši in hitrejši transport in informacije) vplivajo oz. povzročajo spremembe na področju mednarodne menjave, mednarodnega poslovanja in vloge države v procesu globalizacije.
Ključne besede: Tehnologija, tehnološke spremembe, tehnološki napredek, inovacije, industrijska revolucija, globalizacija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izboljšave v transportu, gospodarska rast, bruto družbeni proizvod, globalni indeks konkurenčnosti, indeks globalizacije KOF.
Objavljeno v DKUM: 21.08.2015; Ogledov: 2886; Prenosov: 609
.pdf Celotno besedilo (7,98 MB)

10.
VPLIV TEHNOLOGIJE ZASLONOV NA DOTIK NA UČINKOVITOST PODJETIJ V TRGOVINSKI DEJAVNOSTI
Mojca Breznik, 2012, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Vpliv tehnologij postaja pri vrednotenju učinkovitosti poslovanja vse pomembnejši. Ima močan vpliv na konkurenčne sposobnosti podjetja, ki jih lahko izboljšamo s pomočjo tehnoloških inovacij. V magistrski nalogi smo proučevali, kako tehnološke inovacije s področja tehnologije zaslonov na dotik vplivajo na učinkovitost poslovanja trgovinskih podjetij. Namen našega magistrskega dela je bil na podlagi razpoložljivih virov in literature, prav tako pa tudi anketnega raziskovanja, ugotoviti, kako pomemben vpliv ima sprejemanje tehnoloških inovacij s področja tehnologije zaslonov na dotik na učinkovitost poslovanja trgovinskih podjetij. Ugotoviti smo želeli, kako pomembna je uporaba te tehnologije pri uspešnejšem in učinkovitejšem poslovanju podjetij v trgovinski dejavnosti, in kako le-te vplivajo na poslovanje. Cilji so bili: - Navesti razloge, zakaj uporabljati zaslone na dotik v poslovanju kot priložnost za povečanje ekonomske učinkovitosti in uspešnosti, - na podlagi izpolnjenih anketnih vprašalnikov opredeliti pomen uvajanja zaslonov na dotik v slovenska podjetja trgovinske dejavnosti, - raziskati, kakšni so razlogi, da se podjetja v trgovinski dejavnosti odločajo za uvajanje aplikacij z zasloni na dotik v poslovanje, - ugotoviti, v kolikšni meri slovenska trgovinska podjetja sledijo trendom uvajanja zaslonov na dotik v tujini, - podati sklep z ugotovitvami in predlogi. V magistrskem delu smo uporabili metodo kompilacije, kjer smo povzemali in navajali ugotovitve ter spoznanja domačih in tujih strokovnjakov s področja novih tehnologij pametnih poslovnih rešitev z zasloni, občutljivimi na dotik. Uporabili smo še metodo komparacije, s katero smo primerjali rezultate (spoznanja) iz literature in virov ter anketnega raziskovanja. Uporabili smo tudi metodo anketiranja. Izvedli smo anketno raziskavo, v kateri so anketiranci lahko podali svoja stališča in prepričanja. V anketno raziskavo smo poleg podjetij v trgovinski dejavnosti vključili tudi ponudnike tovrstnih tehnologij, in na ta način poskušali pridobiti čim več podatkov za analizo trendov uvajanja oziroma uporabe tehnologije zaslonov na dotik v Sloveniji. Pri ugotovitvah smo uporabili metodo indukcije, kjer smo poskušali iz dosedanjih razpoložljivih podatkov izpeljati nove, samostojne sklepe. S pomočjo anketne raziskave smo ugotovili, da je tehnologija zaslonov na dotik v podjetjih trgovinske dejavnosti v Sloveniji sicer že prepoznana v določenih poslovnih okoljih, ni pa še prodrla v večino slovenskih trgovinskih podjetij. Aplikacije omenjene tehnologije predstavljajo v splošnem 20 do 40-odstotno podporo poslovnemu procesu. Večina anketiranih trgovinskih podjetij je v svoje poslovanje že uvedlo interaktivne samopostrežne blagajne in interaktivne terminale z zasloni, občutljivimi na dotik. Uvedli so jih predvsem zaradi številnih priložnosti za učinkovitejše komuniciranje s kupci ter priložnosti učinkovitejšega ter bolj okoljsko naravnanega oglaševanja in promoviranja njihovih izdelkov oziroma storitev. Veliko anketiranih trgovinskih podjetij se je strinjalo, da je s to tehnologijo možno tudi znižati stroške dela. Ugotovili smo, da slovenska trgovinska podjetja že kar v veliki meri sledijo tujim trgovinskim podjetjem pri uvajanju tovrstnih tehnologij. Prav tako smo ugotovili, da predstavljena tehnologija predstavlja priložnosti za pridobitev večjega obsega potencialnih odjemalcev kot klasična »papirna«. Iz rezultatov anketiranih podjetij lahko razberemo, da so slovenska trgovinska podjetja naklonjena uvajanju nove tehnologije z zasloni, občutljivimi na dotik, saj nameravajo v prihodnosti še povečati vlaganja v aplikacije omenjene tehnologije. Raziskava je potrdila, da so tehnološke inovacije pomemben dejavnik tudi v podjetjih trgovinske dejavnosti. Imajo lahko močan vpliv na izboljšanje učinkovitosti poslovanja ter povečevanja konkurenčnih prednosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Tehnološke inovacije, tehnologija zaslonov na dotik, trgovinska podjetja, učinkovitost poslovanja
Objavljeno v DKUM: 30.01.2013; Ogledov: 2612; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici