| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Priročnik primerov pedagoške prakse poučevanja in učenja na univerzitetnem nivoju z osredotočenostjo na naravoslovno-matematična področja
Drago Bokal, Eva Klemenčič, Robert Repnik, 2022, priročnik

Opis: Priročnik primerov pedagoške prakse poučevanja in učenja na univerzitetnem nivoju z osredotočenostjo na naravoslovno-matematična področja je namenjen vsem visokošolskim učiteljem in sodelavcem, ki želijo v svoj pedagoški proces vpeljati preverjene pedagoške prakse z namenom izboljšati študijski uspeh in opolnomočiti študente z ustreznimi kompetencami za njihovo nadaljnjo karierno pot. V priročniku predstavimo proces usvajanja znanja od odkrivanja do uporabe skozi lestvico stopenj zrelosti tehnologij. Pri tem želimo poudariti omejenost virov kot so znanje, inteligenca, čustvena inteligenca, empatija, čas, pozornost, zaupanje in pomen njihovega optimalnega izkoriščanja. Skozi konkretne primere učinkovitih pedagoških praks želimo vzpodbuditi visokošolske učitelje in sodelavce, da v pedagoški proces vpeljejo sodobne metode učenja in jih kombinirajo s tradicionalnimi.
Ključne besede: univerzalni model procesa, tehnološka zrelost, učinkovite pedagoške prakse, naravoslovje, matematika
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 719; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Spremljanje fenoloških faz in senzorična ocena namiznega grozdja pri nekaterih sortah vitis vinifera l.
Urška Polanec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2014 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo spremljali razvojne faze za nekatere sorte Vitis vinifera subsp. vinifera L. po sistemu BBCH. Ko so sorte dosegle vsebnost sladkorja od 65 do 75 °Oe in so jih ocenjevalci ocenili kot zrele, smo določili tehnološko zrelost sorte in jih na osnovi tega razvrstili v zoritvene skupine (zgodnje, srednje pozne, pozne sorte). Pri senzoričnih ocenah smo ugotavljali tudi, če so moteče jagodne kožice in pečke. Med zgodnje sorte (do 145 dni) smo uvrstili sorte 'Perlaut', 'Beogradska rana', 'Alioshenkin', 'Demir Kapija', 'Kardinal', 'Muškat plevenski' in 'Kosovska rana', med srednje pozne (od 146 do165 dni) 'Hecker', 'Xenia', 'Rdeča žlahtnina', 'Prima' in 'Kraljica vinogradov' in med pozne (več kot 165 dni) 'Artemis', 'Danlas', 'Afus Ali', 'Matilde' in 'Delhro'. Najbolj moteče pečke so bile pri sorti 'Beogradska rana', nobenega ocenjevalca pa niso motile pri sortah 'Artemis' in 'Matilde'. Jagodna kožica je bila najbolj moteča pri sorti 'Danlas', najmanj pa pri sorti 'Alioshenkin'. 'Danlas' je bila sorta, ki bi jo kupilo najmanj ocenjevalcev, največ ocenjevalcev bi kupilo sorto 'Alioshenkin'.
Ključne besede: vinska trta, fenološke faze, tehnološka zrelost, senzorična ocena zrelosti
Objavljeno v DKUM: 11.09.2017; Ogledov: 1519; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici