1. Študija globalnega startup okolja: Silicijeva dolinaTjaša Žgank, 2024, diplomsko delo Opis: Silicijeva dolina leži v Kaliforniji in je središče tehnoloških inovacij in podjetništva. Je dom številnih uspešnih startupov in s svojim uspehom privablja zanimanje celega sveta. Njeno podporno okolje je izjemno uspešno in edinstveno. Dolino zaznamuje izjemen razvoj, saj je bila še pred manj kot sto leti območje velikih kmetijskih površin, danes pa velja za eno najbolj opazovanih in posnemanih podjetniških okolij. Zaradi svoje atraktivnosti privablja investitorje in nadobudne talente iz celega sveta.
V diplomskem delu smo preverili, kakšne so značilnosti podpornega okolja in kaj je tisto, kar daje tako velik pomen. V teoretičnem delu smo spoznali razvoj doline, trende, obstoječa inovativna startup podjetja ter v kolikšni meri tehnološki sektor vpliva na gospodarstvo. Večji poudarek smo dali podpornemu okolju, torej ugotavljanju, kakšna je podpora iz okolja za tamkajšnja podjetja. Najbolj nas je zanimalo, kakšno je politično in pravno okolje, ali so podjetja res tako močno tehnološko usmerjena ter kakšne so možnosti financiranja startup podjetij.
Ugotovili smo, da je za uspeh okolja Silicijeve doline odgovorna razvitost vseh dejavnikov. Tamkajšnje podporno okolje deluje kot ekosistem. Startupi imajo že od samega začetka dobro dispozicijo, bodisi da gre za politično, ekonomsko, družbeno, kulturno, tehnološko, okoljsko ali pravno. Obstaja nekaj omejitev, vendar te niso velike in podjetja v večji meri ne ovirajo pri doseganju uspeha. Prav tako smo ugotovili, da je resnično velik pomen na tehnologiji. Odkar je prišla na obzorje tehnologija je vse usmerjeno k njeni podpori. Vplivni posamezniki in podjetja so naredili vse, da bi tehnologiji omogočili prosto pot. K razvoju so veliko prispevala tudi podjetja sama.
Ključne besede: Silicijeva dolina, tehnološka podjetja, startup, okolje, dejavniki, podpora.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,95 MB) |
2. Delo od doma in virtualni projektni timiMonika Jagodic, 2022, diplomsko delo Opis: V organizacijah se pojavlja problem organiziranja dela od doma, pri čemer bi bilo delo opravljeno enako učinkovito kot fizično delo v podjetju ali organizaciji. V diplomskem delu smo preučevali problem v okolju petih, med seboj različnih podjetij, ki so delala od doma v virtualnih projektnih timih. S pomočjo strokovne literature smo predstavili načine dela od doma in prednosti ter slabosti le tega. Opisali smo razloge za porast dela od doma in raziskali, kdaj lahko tim definiramo kot virtualni tim ter katere vrste virtualnih timov poznamo. Podrobno smo pogledali tudi načine vodenja, ki so potrebni za uspešno vodenje virtualnih projektnih timov. Pregledali in opredelili smo tehnološko podporo, ki je najbolj primerna za opravljanje dela in sodelovanja znotraj virtualnih projektnih timov, prav tako pa smo se dotaknili načinov spremljanja dela s strani vodje.
Izdelali in izvedli smo anketo med petimi podjetji, preko katere smo izvedeli, kako se člani tima soočajo z delom od doma. Ugotovili smo, da se največ težav pojavlja zaradi tehničnih izzivov, slabe računalniške opreme, osamljenosti oz. pomanjkanja osebnega stika ter sodelovanja in komuniciranja s člani tima. Prav tako so anketirani izrazili željo po dodatnem usposabljanju, ki bi pripomoglo k boljšemu obvladovanju dela od doma. Za ugotovljene izzive smo pripravili predloge in usmeritve za izboljšanje dela od doma ter delovanja znotraj virtualnih projektnih timov.
Ključne besede: virtualni projektni timi, delo od doma, delo na daljavo, vodenje, tehnološka podpora
Objavljeno v DKUM: 11.04.2023; Ogledov: 815; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,18 MB) |
3. ANALIZA PODPORNEGA OKOLJA NA PRAKTIČNEM PRIMERU PROJEKTA FENIXPetra Osojnik, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Podjetništvo je potrebno stratežko pospeševati, zaradi močnega vpliva na razvoj družbe. Slovenija ima sodobno zakonodajo o podpornem okolju, ki je usklajena z Evropsko. Vseeno pa nastajajo odstopanja pri izvajanju, promoviranju in usklajevanju podpornih ukrepov in podpornih inštitucij. Prednosti inkubiranih podjetij se kažejo v manjši stopnji umrljivosti podjetij in dvakrat hitrejši rasti podjetja. V podjetniškh inkubatorjih so naseljena visokotehnološka podjetja, ki privabljaljo rizični kapital na neko območje. Tudi univerze so ustanovile inkubatorje, z namenom hitrejšega prehoda tehnoloških inovacij na trg. Po uspešni inkubaciji v tehnološkem parku, naj bi se podjetja preselila v poslovne cone. Poslovne cone rešujejo razvojne probleme nekega območja, zato je pomenbno, da prejemajo podporo države, čeprav je večina poslovnih con v tujini zasebnih. Podjetnikom v Sloveniji so na razpolago večinoma dolžniški viri financiranja, kapitalski trg je slabo razvit in malo je tujih investicij, zato je potrebno je znižati stroške kapitala in izboljšati dostop do visoke tehnologije in rizičnega kapitala.Gospodarsko središče Phoenix, je del strategije razvoja Slovenije in Lisbonske strategije. Cilj projekta je spodbujati podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj v regiji in s tem izbolšati kvaliteto izobraževanja in raziskovalno razvojne dejavnosti ter fleksibilnost delovnega trga, da bi dosegli povprečno razvitost Slovenije.
Ključne besede: podjetništvo, podporno okolje za podjetništvo, podjetniška in tehnološka struktura, gospodarska infrastruktura za podjetništvo, finančna podpora podjetništvu, analiza gospodarskega središča Phoenix
Objavljeno v DKUM: 25.01.2011; Ogledov: 2363; Prenosov: 191
Celotno besedilo (465,91 KB) |
