Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je bil obravnavan vpliv gospodarjenja na trajnem travinju severovzhodne Slovenije na kakovost krme z namenom ovrednotiti hranilno vrednost prvega in drugega zaporednega odkosa (seno, otava). Podatki o tipu travinja, naklonu, času košnje, času sušenja, obračanju in skladiščenju so bili pridobljeni od maja do julija 2017 z anketo, izvedeno na 21 kmetijah od Hoč do Oplotnice. Prav tako so bili v tem času odvzeti tudi vzorci sena in otave. Z anketo je bilo ugotovljeno, da je 62 % površin z naklonom do 30 %, da je pri vseh kmetijah bila prva košnja opravljena do konca maja, seno pa je bilo večinoma sušeno 48–72 ur in obračano največ trikrat. Vzorci krme so bili posušeni, zmleti in analizirani z NIR-spektroskopijo v laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije. Določene so bile vsebnosti surovih beljakovin (SB), surovih vlaken (SV), NDF, ADF, surovega pepela (SP) in neto energije za laktacijo (NEL). Statistično značilne razlike v kakovosti krme med jutranjo in večerno košnjo ter med različnimi časi sušenja in številom obračanj niso bile potrjene (p > 0,05). Značilne razlike so bile potrjene le med senom in otavo za SV (326,1 in 307,7 g/kg SS) in ADF (355,7 in 327,0 g/kg SS). Ugotovljeno je bilo, da zmerna intenzivnost rabe (dve do tri košnje letno) v kombinaciji z manjšim številom obračanj omogoča pridelavo kakovostnejše krme. Drugi zaporedni odkos (otava) je bil kakovostnejši, kar je pomembno pri načrtovanju rabe travinja in pripravi obrokov za govedo.
Ključne besede: travinje, krma, kakovost sena, tehnike sušenja, NIR
Objavljeno v DKUM: 22.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (836,37 KB)

Opis: Videoigre so finančno in po dosegu najbolj prodoren medij 21. stoletja, kar med drugim dokazujejo tudi številne medmedialne povezave z drugimi mediji, predvsem s književnostjo in filmom. Obenem drži, da videoigre kot digitalne naslednice fizičnih iger obstajajo tudi izven polja »umetnosti«, a hkrati znotraj kulturnega ustroja človeštva, kar disertacija opiše skozi kratko analizo kulturne in estetske vrednosti igre skozi zgodovino. Pokaže se, da je pripoved v igri obstajala v vseh civilizacijah in kulturah človeške zgodovine, segajoče vse do antike in tudi predzgodovinskega človeka. Kljub temu pa so se ob analizah kulturne in estetske vrednosti videoiger odprli številni epistemološki konflikti, ki so pri interpretaciji videoiger botrovali dejstvu, da sta se pri študijah videoiger in povezanosti z drugimi mediji oblikovala dva znanstvena aparata – naratološki in ludološki. Določeni raziskovalci so videoigre analizirali predvsem kot pripovedi, drugi pa so v ospredje postavili igralni del, torej so analizirali zlasti mehanike, pravila in ostala nepripovedna stanja in elemente igre. Disertacija Dialog med literaturo in videoigrami na primeru slovenske književnosti izvirno prinaša kombinirani aparat, saj so naratološko prvič obravnavane tudi igralne mehanike, interpretacijo katerih si je prisvajala ludologija. Izvirna klasifikacija videoiger glede na vsebnost pripovedi predvideva štiri nivoje, med katerimi najbolj izstopajo interakcijsko odprte pripovedne igre, kar dokazuje tudi analitični del, kjer se je pokazalo, da številni avtorji pripovedne prvine, ki jih razvijalci vnašajo v interakcijsko odprte pripovedne igre, preslikajo tudi v literarna dela. Tipologijo medmedialnih priredb na premici literatura-videoigre disertacija uvaja s štirimi izvirnimi definicijami oziroma postopki, ki so dokumentacija, prenos, izposojanje in imitacija. Izvirna klasifikacija v disertaciji med drugim zajema tudi analizo igre Assassin's Creed (2007) in njene povezanosti z Bartolovim romanom Alamut (1938). Gledališke igre, poezija in pripovedništvo slovenske književnosti, ki kažejo povezanost z videoigrami, so analizirane skozi optiko, ki jo razvija teoretični del disertacije, zlasti v pregledu pripovednih prvin in pripovednih tehnik med književnostjo in videoigrami, kjer je analizirana tudi medmedialna povezanost. Nekatera dela so izkazala povezanost samo na ravni vsebine (Novak, Crčinović Krofič in drugi), pri drugih delih se je pokazala ožja povezanost z videoigrami na nivoju pripovednih prvin (že omenjeni Bartol, Kleč in drugi), pri nekaterih pa povezanost na nivoju pripovednih tehnik (Gracar, Tomažin in drugi). Slednji primeri so bili najzanimivejši, saj so razkrili inovativno plast pripovedovanja, za katero lahko upravičeno sklepamo, da se bo v prihodnosti pri literatih še razvijala, kar bo pozitivno vplivalo tako na izvirnost književnosti kot pripovedni in umetniški razvoj medija videoiger.
Ključne besede: medmedialnost, naratologija, pripovedne prvine, pripovedne tehnike, videoigre
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (9,94 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Zasebnost podatkov v odprtih podatkovnih množicah: tveganja, anonimizacijske tehnike in analiza primerov obravnava problematiko varovanja zasebnosti v kontekstu odprtih podatkov. V teoretičnem delu so predstavljena glavna tveganja, povezana z objavo podatkov ter različne tehnike za zaščito zasebnosti, kot so: anonimizacija, psevdonimizacija in druge sodobne metode. Poseben poudarek je namenjen oceni učinkovitosti teh tehnik ter morebitnim tveganjem, ki kljub uporabi zaščitnih ukrepov ostajajo prisotna. V empiričnem delu smo izvedli analizo izbranih odprtih podatkovnih množic in prikazali možnost ponovne identifikacije posameznikov, kar poudarja resnost izzivov na področju varovanja zasebnosti. Prikazali smo postopek pravilne anonimizacije podatkov kot primer dobre prakse. V nalogi je predstavljen pravni okvir za varstvo osebnih podatkov na ravni Evropske unije in Republike Slovenije, Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Cilj naloge je bil osvetliti aktualno stanje, opozoriti na potencialna tveganja ter prikazati konkretne rešitve za odgovorno ravnanje z odprtimi podatki.
Ključne besede: odprti podatki, zasebnost podatkov, anonimizcija, GDPR, pravni okvir, anonimizacijske tehnike
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,11 MB)

Opis: Raziskava preučuje stres pri učiteljih in njegove telesne, psihološke ter delovne dejavnike. Rezultati kažejo, da se učitelji soočajo z različnimi stresorji, pri čemer so najpogostejši povečana delovna obremenitev, priprava učne snovi in ocenjevanje znanja. Čeprav se pri nekaterih pojavljajo simptomi, kot so nezmožnost umiritve, razdražljivost in občutek preobremenjenosti, večina učiteljev ne doživlja kroničnega stresa ali izgorelosti. Čeprav lahko dolgotrajna izpostavljenost stresorjem vpliva na kakovost poučevanja, naši anketiranci ocenjujejo, da posamezni stresorji pomembneje ne vplivajo na njihovo delo, čeprav občutijo nekaj vpliva. Ugotovitve kažejo, da učitelji pri spoprijemanju s stresom uporabljajo različne tehnike, kot so natančna organizacija dela, telesna aktivnost in pogovori s sodelavci ali prijatelji. Stabilna organizacijska kultura in ustrezno sodelovanje prav tako prispevata k učinkovitejšemu obvladovanju stresnih situacij. Raziskava ni pokazala večjih razlik v zaznavanju stresa glede na starost, delovno dobo ali stopnjo usposobljenosti učiteljev, kar kaže na individualne dejavnike, ki vplivajo na doživljanje stresnih obremenitev. Na splošno je stres pri učiteljih prisoten, vendar ga večina uspešno obvladuje z ustreznimi strategijami. Za nadaljnje zmanjšanje njegovega vpliva bi bilo smiselno izboljšati organizacijo dela, zagotoviti večjo dostopnost didaktičnih pripomočkov in okrepiti podporne mehanizme za učitelje, ki čutijo primanjkljaj na navedenih področjih, da bi zmanjšali tveganje za izgorelost in ohranili visok izobraževalni standard.
Ključne besede: stres, stresor, učitelji, simptomi, izgorelost, nižji izobrazbeni standard, tehnike spoprijemanja s stresom
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo likovnih del Vincenta van Gogha kot spodbudo za likovno ustvarjanje v predšolskem obdobju. Namen je ugotoviti, kako dela Vincenta van Gogha vplivajo na motivacijo otrok, in razvijati pozitiven odnos otrok do umetniških del. Praktični del je temeljil na šestih različnih dejavnostih, pri katerih so otroci poustvarjali znana Van Goghova dela z uporabo tehnik, kot so risanje s trsko, oblikovanje gline, slikanje s temperami, slikanje z voščenkami in kolaž. Analiza otroških izdelkov je pokazala, da so otroci motivirani, ustvarjalni in sposobni interpretirati umetniška dela. Ugotovljeno je bilo tudi, da otroci lažje upodabljajo motive, ki so jim bližji, ter da umetnost pozitivno vpliva na razvoj socialnih veščin in estetskega dojemanja.
Ključne besede: likovni razvoj otrok, umetnost v kurikulu, Vincent van Gogh, likovne tehnike, likovne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 19.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,26 MB)