Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Medpredmetno povezovanje je danes prav gotovo ena od oblik sodobnega poučevanja. Nekateri cilji sodobne šole že sami po sebi zahtevajo usklajeno načrtovanje učiteljev različnih predmetov in področij. Velikokrat ostane to povezovanje samo na ravni učnih vsebin, ne pa tudi v načinu poučevanja. V izvedenem primeru je bil vodilni predmet tehnika in tehnologija. Ta se je povezoval s kemijo, fiziko ter izbirnim predmetom obdelava kovin. Poučevanje je potekalo timsko, kjer sva se učiteljici medsebojno dopolnjevali v znanju, sposobnostih in spretnostih. Želeli sva, da učenci s skupnimi dejavnostmi in procesi povežejo znanja o kovinah in nekovinah različnih predmetnih področij, določeno vsebino usvojijo čim bolj celostno ter pridobijo trajnejše in kakovostnejše znanje. Učenci so z eksperimentalnim delom, reševanjem problemov, iskanjem informacij in sodelovalnim učenjem spoznali lastnosti kovin, ki so jih v naslednjih urah uporabili pri izdelavi izdelka iz kovin. Pokazali so veliko zanimanje za tovrstno obliko pouka, bili so bolj motivirani, iznajdljivi, ustvarjalni in bolj samostojni kot običajno. Znanja so povezali v celoto – to je bil tudi namen medpredmetnega povezovanja. Pridobljeno znanje je tako širše in praktično uporabno. Izvedeni primer lahko ponavljamo in nadgrajujemo, prenosljiv je tudi na nove primere in druge predmete.
Ključne besede: tehnika in tehnologija, medpredmetna povezava, timsko poučevanje, kovine, fizika, kemija, metodika, učne metode, izbirni predmeti, medpredmetno povezovanje
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1373; Prenosov: 222
Celotno besedilo (558,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo z naslovom Uporaba delovnih gradiv pri pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole v neposredni praksi znotraj ptujskega šolskega okolja je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili Piagetovo kognitivno razvojno teorijo, osnovne značilnosti poučevanja tehnike in tehnologije v osnovni šoli, učni načrt spoznavanja okolja ter učbeniške komplete za spoznavanje okolja z vidika tehnike in tehnologije, različne vrste gradiv in osnovne šole, ki so sodelovale v sklopu empiričnega dela. V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja ugotavljali razlike v uporabi delovnih gradiv, in sicer na neslučajnostnem vzorcu učencev in učiteljev 3. razredov osnovnih šol v ptujskem šolskem okolju. Ugotavljali smo, ali učitelji pri obravnavi tehničnih vsebin upoštevajo učni načrt in njegove smernice, ali učitelji načrtujejo izključno izdelke, ki jih predlagajo posamezni učbeniški kompleti, in katera delovna gradiva se pri pouku uporabljajo najpogosteje glede na lokacijo šole, delovno dobo učitelja, izobrazbo učitelja ter naziv, ki ga je učitelj pridobil z napredovanjem. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za učence in anketnega vprašalnika za učitelje. V raziskavi je sodelovalo 260 učencev in 13 učiteljev. Podatke smo računalniško obdelali s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS. Ugotovili smo, da učitelji pri obravnavi tehničnih vsebin upoštevajo učni načrt in njegove smernice, učitelji ne načrtujejo izključno izdelkov, ki jih predlagajo učbeniški kompleti, ter da je najpogosteje uporabljeno delovno gradivo pri pouku spoznavanja okolja papir.
Ključne besede: 3. razred osnovne šole, spoznavanje okolja, tehnika in tehnologija, delovna gradiva, ptujski šolski okoliš.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2016; Ogledov: 1472; Prenosov: 211
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: Preverjanje znanja je del vrednotenja, na podlagi katerega sprejemamo odločitve, ki nas usmerjajo k neprestanim izboljšavam v učnem procesu. Koristnih informacij o znanju sta deležna tako učitelj kot učenec. Poleg informativne vloge ima preverjanje znanja še eno pomembno lastnost – motiviranje učenca in potrjevanje njegovih sposobnosti. Diplomsko delo Napredni spletni sistem za preverjanje znanja pri pouku tehnike in tehnologije je razdeljeno na dva dela. Prvi del obsega teoretični pregled področja preverjanja znanja – dotaknemo se preverjanja in ocenjevanja znanja, Bloomove taksonomije, oblik preverjanja znanja, različnih tipov vprašanj, uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli … Drugi del obsega praktično zasnovo naprednega spletnega sistema za preverjanje znanja. Poleg zasnove sistema in opisa delovanja aplikacije navajamo tudi primere nivojsko razdelanih nalog, ki bi bile praktično uporabne pri preverjanju znanja s tovrstnim sistemom.
Ključne besede: znanje, preverjanje znanja, elektronsko preverjanje znanja, Bloomova taksonomija, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), Tehnika in tehnologija
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1714; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Diplomsko delo, ki je nastajalo kar nekaj mesecev, je plod zanimanja uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v šolstvu. V srednjih šolah je nekoliko več znanega o posedovanju opreme zaradi financiranja iz strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Opremljenost srednjih šol je bolj transparentna, saj srednje šole financira ministrstvo preko javnih razpisov, na katerih srednje šole pridobijo večje količine pripomočkov. Zaradi zgoraj rečenega, me je pri delu znotraj diplomske naloge zanimalo, kako je z uporabo IKT pri pouku kemije in kako pri pouku tehnike in tehnologije v osnovnih šolah. Zanimalo me je, katera vrsta IKT pripomočkov se uporablja, koliko učitelji le to vključujejo v samo uro, kje so se rokovanja naučili in seveda, kako se to odraža pri učencih. Poklicno se ukvarjam se s pospeševanjem uporabe Vernierjeve opreme v šolah. To me je seveda še dodatno vzpodbudilo k raziskavi, v koliki meri le to opremo poznajo v osnovnih šolah in v koliki meri si jo želijo preizkusiti in z njo navdušiti učence. V zadnjem delu naloge, sem podatke umestila v evropski prostor, jih analizirala na podlagi preteklih raziskav, ki so se izvajale v Sloveniji in kot že rečeno, v Evropi. Ugotovila sem, da smo povprečno oz. dobro opremljeni glede na šole v Evropi, le da bi morali biti učitelji glede uporabe IKT opreme bolj inovativni, jo uporabljati pri različnih delih ure, predvsem pa jo vključiti v praktični pouk oz. eksperimentalno delo pri kemiji. To bi dalo večjo težo eksperimentu, praktičnemu delu, bila bi IKT podprta. Takšen način dela učence čaka v realnem življenju, saj bodo morali na vsakem koraku v življenju te veščine poznati in biti z njimi vešči. Velik delež pri izobrazbi učiteljev na področju uporabe IKT je pripomogel Zavod za šolstvo. Menim, da bi morala država le to finančno vzpodbujati v večji meri, saj kot vemo, le krči sredstva, ki so namenjena v te namene.
Ključne besede: IKT, osnovna šola, Vernier, kemija, tehnika in tehnologija, učitelj, učenec
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1845; Prenosov: 159
Celotno besedilo (4,07 MB)

Opis: E-gradiva in različni e-sistemi so v osnovnih šolah v Sloveniji, ter tudi drugod po svetu, že postali del formalnega izobraževanja. Ustvarjenih je veliko različnih e-gradiv in sistemov, a le malo takšnih, ki bi omogočala individualizirano in adaptivno učenje, kot pri tutorstvu (najpogosteje en učenec in en učitelj). V doktorski disertaciji je prikazan razvoj in izdelava pilotskega modela inteligentnega, adaptivnega in najpomembneje individualiziranega e-gradiva TECH8. Predstavljeni TECH8 je zasnovan modularno in temelji na sistemu zbiranja vrste, za učni proces pomembnih metapodatkov in spremenljivk. Razviti TECH8 je bil testiran v realnem učnem okolju, na učencih 8. razredov, pri pouku Tehnike in tehnologije v osnovnih šolah. Dosežki samoučenja s TECH8 so bili primerjani z dosežki klasičnega poučevanja (učenja v razredu) in dosežki na nacionalnem preverjanju znanja iz predmeta Tehnika in tehnologija. Rezultati raziskave dokazujejo, da obstaja statistično značilna razlika in smer srednje velikosti učinka med samoučenjem s TECH8 in klasičnim poučevanjem ter smer velikega oz. zelo velikega učinka med samoučenjem s TECH8 in dosežki na nacionalnem preverjanju znanja iz predmeta Tehnika in tehnologija. Na podlagi analize in evalvacije pridobljenih metapodatkov in spremenljivk so v doktorski disertaciji podane celovite rešitve za izboljšanje prakse e-izobraževanja in izdelave e-gradiv v osnovnih šolah. Na podlagi prikazanih rešitev pa lahko iz izobraževanja usmerjenega v tehnologijo preidemo na izobraževanje usmerjeno v učenca, kar je tudi glavni cilj sodobnega šolstva v 21. stoletju.
Ključne besede: ITS (inteligentni tutorski sistemi), adaptivni sistemi, osnovna šola, Tehnika in tehnologija, e-izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 11.05.2015; Ogledov: 2750; Prenosov: 329
Celotno besedilo (3,12 MB)